Reset search
Pirenejski klančki
  • Mitja Tuškej
  • Boštjan Čelofiga
  • Andrej Pompe
  • Mitja Tuškej
  • Boštjan Čelofiga
  • Andrej Pompe

Pirenejski klančki

Po Korziki, Alpah po dolgem in počez, po Koroški so bili na vrsti hribi daleč stran, na francoski strani Pirenejev. 6/10 nalepših je bilo naših. Read more
FollowInsightsInsightsCalendarCalendarPhotosPhotosShareShareBucket list
InsightsCalendarPhotos
  • Trip start
    June 21, 2026
  • Pirenejski klančki

    Pred tunelom Tende

    June 21 in Italy ⋅ ⛅ 27 °C

    Mirno je šlo. Ena sendvič pavza, ena dizel pavza in eno obvezno čakanje, da lahk gremo čez tunel v Francijo. Na drugi strani pa začnemo kratek vzpon do vrha prelaza.
    Je pa vroče. Čista tridesetica na 1400 metrih nad morjem. Vreme nekak bo, pred eno uro je kazalo bed. Edina modra pika je bila nad Tendejem. Pač tuškejizem kaže nekaj znakov...Read more

    See translation
  • Pirenejski klančki
    Malo smo zalutali. Tale pot je bila lepša, a ne ta prava.Kolovoz za kolo-vozi, malo pa tudi kolo-nosi.Strmo ko pes!Vrh, ki pa ni bil vrh. Tule levo smo prišli gor, desno pa bomo šli dol.Naša vas v dolini.Rimski most (ači pa nekaj podobnega).Po dobri večerji še dobra sladica.

    Ništa od cola...

    June 21 in France ⋅ ☁️ 29 °C

    Pač. Ko smo prišli na drugo stran, je bil šit. Tam kjer je bil prej parking, je bilo zdaj razrito, čez cesto do gor pa neprebojna zapora. Tende je šel v franže, najbrž na vekov veke.

    Iskanje opcij smo prepustili pivu pred našim prvim domovanjem v La Brigue. Boštjan je našel eno krožno za dobrih 400 višincev...

    Vreme je nekak držalo (se je rolal dež oblak tod okrog) pa smo šli. Skozi vas na lepo asfaltno pot, lepo ves čas gor. Do Boštjanovega “Narobe je, nazaj dol moramo“. In potem na hudičev makadam gor nekam ‘u božju mater'. Strmo, težko zvozljivo, midva z Andrejem mal na roke tudi... Ampak ja, smo preizkusili noge... riti (je treslo dol na polno)... in roke.

    Allover okej. En tak treningček je bil.

    A: ​Imeli smo odličen načrt, da gremo na prelaz Tende (prelaz Tenda), vendar nismo šli, ker je bilo vse razkopano, gradbincem pa je uspelo popolnoma zapreti cesto. Zato smo se odpeljali do mesta La Brigue, se prijavili in se od tam odpravili v bližnje hribe. Naleteli smo na precej grob makadam, ki je bil vse do vrha precej neizprosen. Ampak, saj veste kako gre – če se povzpneš gor, moraš ponavadi tudi dol. Bila je kratka, a na svoj način sladka tura. Pri večerji je sladkost "začinil" odličen sladoled.    Read more

    See translation
  • Pirenejski klančki

    La Brigue

    June 21 in France ⋅ ⛅ 30 °C

    A: La Brigue je tipčna francoska "village percé", gorska vasica. Ta je dovolj velika, da ima svojega "maire", župana.
    Za te vasice so značilne ozke, strme in tlakovane ulice ter kamnite hiše, ki so pogosto zgrajene tesno skupaj. Seveda na manjkata sakralni objekt in značilni vaški trg.Read more

    See translation
  • Pirenejski klančki

    Temperaturna grozljivka v Touluseju

    June 22 in France ⋅ ☀️ 39 °C

    M: Še eno uro imamo do gor, moramo prej tankat. Ja, daleč je tole! Boštjan vozi že sedem ur. Ok, poanta za vmesno objavo je, da je zunaj 41 stopinj!!! Kot da smo prišli v Vegas!

    See translation
  • Pirenejski klančki

    Saint-Lary-Soulan

    June 22 in France ⋅ ⛅ 21 °C

    M: je simpa kraj. Očitno je Lary precej uporabno smučarsko središče, zdaj pa je tu le nekaj ljudi na počitnicah. Po balkonih so kolesa, kar pomeni, da nismo edini s kolesarskimi cilji. Ene pet lokalov dela, tako da bomo lahko kombinirali. Danes smo dobro jedli! Zdaj pa počasi polnit baterije za jutrišnjih 1.500 višincev...Read more

    See translation
  • Pirenejski klančki
    Se bom(o) kopali! Na 2.200 metrih nad morjem.
    Ocena stanja: "Odlično nam gre!"Kar dokazujejo tudi naši selfi nasmehi.Okljuki, okljuki in okljuki. Enkrat jih moramo preštet.Prvo jezero na poti (od treh večjih). Do četrtega, zadaj za jezom, ne gre. Zaprta cesta.Strmo! Več kot 13 %.Čudoviti razgledi ob drugem jezeru. Višina? 2.200 m.Brez besed. Samo uživanje.Mitja: gate dol in v vodo. Andrej in Boštjan: samo do kolen.Jeee! Super je!Dokaz!Jezer je umetno. Slika iz roba jezu.

    52 km, 1550 m, tri jezera.

    June 23 in France ⋅ ☀️ 22 °C

    M: Tole je bilo da best! Zajebano ampak izjemno lepo. Andrej pravi, da je bila tole ena najlepših tur ever.

    Takole: Ob pol devetih smo že šli na kolesa in se ognili vročini. Po eni uri glavne ceste (skoz gor) smo šli naravnost in naprej gor, večina ostalih pa je zavila levo do tunela, ki pelje v Španijo. Tako smo naprej gor ostali plus minus sami s strmino. Strmina je najprej šla max do 12%, tako da se je že čutilo napetost v mišicah na nogah. In itak, da sta mi oba ušla... Do prvega jezera je šlo potem za eno piko dol, potem pa še bolj na hard gor. Na parih mestih je bil naklon 16%. Bolj je šlo proti 2000 metrom, lepše je bilo. Gore okrog nas, ki so visoke prek 3000 metrov, so še pokrpane s snežnimi zaplatami. Materina dušica, rododendroni in drugo cvetje vse okrog čudovito obarva okolico. Drugo jezero je na vršni točki (glih 2200 metrov nad morjem), sledi spust za 50 višincev dol do ciljnega Lac d'Auberta.

    Nekaj najlepšega v lajfu. Res! Nore barve jezera, hribi okrog, ful ovc in ovnov, oslič. In kopanje. Top šit. Dvakrat plaval, Andrej in Boštjan pa sam do kolenčkov 😜😂.

    Dol pa na pir in krasne hitrosti okrog 50 km na uro. Iz prijetnih temperatur smo se odpeljali nazaj v kotel.    Read more

    See translation
  • Pirenejski klančki
    Gotovo ena najlepših tras ever. Na koncu je čudovito jezero.
    Cvetoči rododendroni so v juniju čudoviti.Gospod kontrolor dogajanja.

    Objem visokogorske idile

    June 23 in France ⋅ ☀️ 28 °C

    A: Hja, ko želi človek opisati nekaj, kar ga je navdušilo bolj kot večina preteklih podvigov, mu pridejo na misel številni presežniki. Danes je bilo obilo tega, ob čemer človeka, tako kot je bilo npr. V Savojskih Alpah ali na progi TransAlp, spontano objame želja, da bi zavriskal. Dobra in lepo speljana cesta ter številni navdihujoči pogledi so se kar vrstili. Češnja na tortici pa sta bili splet ovinkov, ki so me spomnili na Stelvio, ter umirjena idila, ki ga je ponudilo visokogorsko jezero, obkroženo z divjim hribovjem in pastoralnim prizorom ovac na paši v družbi temnodlakega osla.
    V dolini je danes bilo kot v peklu (36°), na višini 2200 mnv pa zmerno poletno. Jezeru smo tudi pustili, da nas je izdatno osvežilo, majčken šok pa je bila vročina, ko smo se spustili v Saint-Lary-Soulan.    Read more

    See translation
  • Pirenejski klančki
    Le kdo je odnesel N in A s sabo domov?
    Do odcepa za Pla d'Adet je cesta široka, potem pa se zoža na pravo širino za uživanje.Od tu naprej je lepota. Strma lepota!Ovce so tod okrog šefice. Nič jih ne zmoti in sploh se ne sekirajo, če gre kdo mimo.Do tja gor je treba priti.Še gazde niso spustile mimo!Dol bo letelo!Predstavnik vladajočih hribom.1Okljuki, okljuki ... na Portet. Tam na drugi strani je Pla d'Adet. Čaka nas za 'potem'.

    Dva Tour de France strminca

    June 24 in France ⋅ ☀️ 22 °C

    M: Uno od včeraj nikoli ni bilo in nikoli ne bo del Toura. Je preobčutljivo in prelepo in pretiho, da bi gor spustili hordo, ki je del Toura. Pravilno!

    No, Portet in Adet sta stalnica. Eden ali drugi. Portet te fenta, Adet precej manj. Mi smo šli na oba. Portet je po odcepu za Adet krasen! 10 kilometrov strmine, ki sicer ni ekstremna, je pa ves čas med 8 in 12%. Ni počivanja sploh. Še dobro, da je pogosto treba fotkat 😁. Ovinki, razgledi, krave, ovce... živali direkcion na cesti.

    Andrej in Boštjan sta letela gor...in potem v dolini, ob pivu na 40 stopinjah smo modrovali o tem, da pač premalo treniram, narobe treniram in zato nosim posledice. Res je, Andrej jih ima v nogah skoraj 500 več... Boštjan pa plus minus kot jaz. Moj argument za njegovo 'letenje' je v srčnem utripu (primer: na furi je imel povprečje 91, jaz 135. Ob piru on 56, jaz 109). Jaz: 'lako tebi', on: 'to ni to, plus to niti ni zdravo'.

    No, pač. Tako je to. Sprejmeš ali pa traumiraš 😜.

    Ideja o obeh klancih je bila že v konceptu, da odpeljemo oba. To idejo smo potrdili na vrhu Porteta, z glavnim ciljem, da gremo na Adet 'neki spit'. To nas 'stane' samo dodatne 3 km in 175 višincev. Se splača! No, se ni splačalo, saj je bilo vseh cca 10 lokalov zaprtih. Pač, takih norcev očitno ni dovolj v rentabilnostnem izračunu lokalnih bifejdžij.

    Nekaj malih zalog pijače in dodatno polnjenje v vaškem izviru je pomagalo, da smo se lahko sploh spustili v dolinsko peč.

    All over 40 km in 1580 m.    Read more

    See translation
  • Pirenejski klančki

    Ko te noge ubogajo

    June 24 in France ⋅ ⛅ 25 °C

    A: Včasih bi moral biti bolj zbran. Vse pripravim, pripnem moj gsm na krmilo, vklopim Komoot in potem gremo. Ampak, tokrat sem pozabil pritisniti začetek etape, kar sem ugotovil sredi vzpona. Zato so podatki malo smešni, gor toliko, dol pa toliko več.
    Kakorkoli, bilo je odlično kljub visokim temperaturam. Štartali smo bolj zgodaj in ušli temperaturam, ki so nas kasneje pričakale v dolini (ha, ha na 830 nmv in 40°). Ko se počutiš dobro in noge kar ubogajo, je vse dobro.
    Klanec ni pretirano strm, čeprav je bilo povprečje med 10 % in 8 %. Na trasi do spomenika legendarnemu Raymondu Poulidorju se razen pogleda v raztezajočo se dolino, ne dogaja nič, po spomeniku pa se začne resnejši vzpon, ki vijuga in vijuga ter tako z vsakim zaokretom pridobivaš na višincih. Vrha ne ugledaš kmalu, a ko ga končno zagledaš, ugotoviš, da še nisi blizu. Kolesarjev je kar veliko, bolj ali manj so specialkarji. Je pa to tudi pašno področje in krave ter še bolj ovce ti delajo družbo. Sem pa tja ti tudi zaprejo cesto, tako da se moraš znajti, kako si utreti pot med njimi. Vseskozi so čudoviti razgledi in bolj ko si visoko, bolj navdušujejo vijuge ceste, ki so urezane med visokogorskimi pašniki.
    Na vrhu ni nič posebnega - velik napis Saint Lary, ki mu manjkata dve črki in podatek, da si prilezel zelo visoko. Pijače niso na voljo. Sicer pa, občutek, ko dosežeš najvišjo točko, je zmagovalni in to je poglavitno.    Read more

    See translation
  • Pirenejski klančki
    Vrh Tourmaleta je naš!
    Tole je kljut del, ki ne gre po Tour trasi, je pa def lepši.Prvi del našega osvajanja Tourmaleta.Do tjale gor, kjer je prelaz, je še kar nekaj kilometrov.Ker je tukaj tudi smučarski center so postavili tele 'beaste', ki nikakor ne pašejo v okolje.Pač. Lepo je. Takšni pogledi te res vlečejo!Vrh prelaza.Na tem makadamu pa začnemo vzpon jutri.

    Slavni Tourmalet

    June 25 in France ⋅ ☀️ 22 °C

    M: mi smo se ga lotili malce drugače. Najprej, v prepričanju, da je odcep tja gor 'nekje' na poti, smo ignorirali vse sisteme vodenja, ki jih ima v avtu Boštjan. In nismo šli čez Col d'Adet (eden od bolj slavnih Pirenejcev) ampak čez enega drugega, ki je kombiniral ozek asfalt in celo nekaj makadama.

    Skratka čudno, z enim samim bajkerjem. Ampak, ko smo prišli do dol sem prepoznal Google street view scenografijo. "Prav smo", fanta, "parking pa šibamo".

    Koj kmalu dilema 'desno-levo'. Desno je pot, ki je planirana za nazaj, levo pa precej strm kolovoz. Hiter miting in sklep: kljub lutanju od prej, gremo levo v klanec, kot je bilo načrtovano. Pametno! Kot sem videl že pri načrtovanju, koj pride asfalt, in potem nas je spremljal zmeren klanček, gozdiček, senčka, 18 stopinj in potem spust po makadamu in za konec hudičev strminec od 20% na cesto proti Tourmaletu.

    Tam se začne. 11 km in 1011 višincev. Povprečje 9% in en drobiž. Prvih 6 kilometorv je popolnoma 'delavskih', kar pomeni, da samo delaš in vrtiš pedalke. Ok. V enem delu se še malce lepiš na nov asfalt (najbrž letošnji Tour sake), v glavnem pa predvsem trpiš (velja seveda predvsem zame). V trpljenju se prikaže vas La Mongie, ki mi da upanje, da bosta modela sedela v prvem lokalu in me čakala s pivom. No, pač, My Ass! Norca, divjaka ... sta pač zdivjala do konca. Kva pa je še štiri km in pol in še 380 višincev!

    Jaz sem si privoščil postanek in malo pivo. 10 minut počitka v kombinaciji z dodatno tekočino (skupen vnos je bil skoraj 3 litre!, pa je bilo na meji od premalo), je pomagal, da sem preživel in prišel do gor. Zadnji 4 kilometri so fantastični. Top vizure, spet kraljice ceste ovce in krave, vmes kak hiter pogled zadi na Pic du Midi, ki ga imamo namen napasti jutri. To bo 600 metrov vzpona do 2.600 višine. Vse po makadamu.

    Andrej je šel vprašat v trgovino na vrhu, kako je kaj za it do gor. Pazi to: stric: 'Komot, če se hočte uničit'. Bejba: 'Če mate MTB ni problema. Edin kidajo še sneg nekje na trasi'. Poročamo jutri.

    Sicer je Pic du Midi v konceptu en šit. Iz Mongia te za precej evrov peljejo gor z gondolo jest v hi end restavracijo. Če pa prilezeš z bajkom na vrh (ga moraš zadnjih sto višincev nest) ti nikakor ne dajo niti pira. No comment.

    Okej. Gor na Tourmaletu smo spili pivo, pofotkali in odleteli dol. Na vrhu prelaza je kip, ki ima ime 'The giant of Tourmalet'. Postavljen je v čast Octavu Lapizu, ki je na Touru leta 1910 prvi prečil prelaz. Za dol je trasa ena boljših za 'letet'. Ni ostrih ovinkov, vsi so smooth in enkrat sem uspel ujeti, da je šlo 66. Sem šel gledat na garmina... 68,5 je letelo max 😁😃.

    Zadnji del klanca/spusta je bv. In super je bilo, da smo v štartu šli čez sosednji hrib!

    O končni 200 metrski nežen klanec zoprniji ne bi pisal sploh. Po 5.500 višincih v štirih dneh pač moje noge niso več povsem kul...    Read more

    See translation
  • Pirenejski klančki
    Nagrada na vrhu prelaza Tourmalet.
    Na zdravje! Mitja še pride ... enkrat ... bolj pol ...The sign!

    Ko poštaneš del legende

    June 25 in France ⋅ ☀️ 27 °C

    A: Kar je legendarno, je legendarno. Nekdo reče Tourmalet in takoj pomisliš na Tour de France in Roglo ter Pogija.
    Ampak, ko sam doživiš legendo, potem tudi ti poštaneš del te kolesarske zgodbe.
    Vsi "col-i" so nekaj posebnega, ampak ta izstopa.
    Kako pomemben je za kolesarje, je bilo videti na vrhu, kjer so si vsi, ki jim je uspelo premagati vzpon, čestitali. Eni so se objemali, vsi pa so se fotografirali ob dodobra prelepljeni oznaki Col de Tourmalet. In bilo jih zelo veliko. Z Boštjanom sva se spomnila podobne situacije na Passu Stelvio pred leti.
    Z nogami nisem imel večjih težav, bolj je bilo neprijetno, ker so me specialkarji vztrajno prehitevali in mi želeli "bon jour". Ne vem ali iskreno ali prizanesljivo. Je pa nekaj, kar nas je vse nekako ubilo - cca 200 višincev na nekaj kilometrih v dolini, kjer je pri več kot 35° naredilo svoje. Žal je bila to edina pot do avta. No, mogoče je svojo vlogo odigrala tudi utrujenost :). Na koncu sem legel v travo in si mislil: "Evo, pa smo del legende."    Read more

    See translation
  • Pirenejski klančki
    Štart na Pic du Midi iz prelaza Tourmalet. Bolj kot ne edini norci!
    Nagradno vprašanje: "Zakaj imata kolesa postrani?"Precej drugače kot v Alpah.Boštjan: "Res je lepo!"Tole je gledal ...Užiiivaaaamooo!Bolj greš gor, bolj je strmo in bolj je slaba cesta.Ampak pogledi so pa vedno lepši ...Se vidi, da je razdrapano, a ne?Še malo pa bo!Vrh je na več kot 2.800 metrih. Mi smo na 2.640. Višje ne gre z bajkom.Lame so zamenjale ovce in krave.Tole so nam skidali 'včeraj'.

    Specialno: Pic du Midi

    June 26 in France ⋅ ☀️ 19 °C

    M: Vedno moraš tehtati in narediti stvari po pameti. Lahko bi šli z bajkom iz Luza na Tourmalet in potem po makadamskem, v povprečju skoraj 10% naklonjenem klancu, do kamor se da z bajkom (2.620). Ta varianta je 'huda' s svojimi skupnimi 2.100 višinci. Precej verjetno bi se privlekli do Tourmaleta in (vsaj jaz) ugotovili, da ne zmoremo več.

    Opcije so še druge, ko krajšaš razdaljo in s tem zmanjšuješ višince. Opcija bi bila, da bi se z avtom zapeljali do ogromnega parkinga na 1.450 metrih. Ocenili smo, da je najbolj ziher, da se zapeljemo z avtom na parking na Tourmaletu in od tamo 'skočimo' do gor. Sicer smo bili malce 'alieni', saj vsi naskakujejo samo Tourmalet in Col du Midija nimajo za mar, pa tudi vsaj gravel rabiš, s cestarjem ne prideš nikamor. Na prelazu pa je 85% cestarjev, 14% štromarjev in 1% vseh nas ostalih.

    Tako da smo bili ves vzpon sami, še en elektrificiran Francoz se nam je priključil tik pred koncem. Zadeva je fina. Strma, dovolj utrjena, da je zvozljivo v celoti. Ok, ne do vrha, tja gre zadnjih 200 višine samo peš. Je pa noro lepo, vsakih par metrov bi lahko fotkal. Tišino slišiš, je pa pomešana z nekaj bolj glasnim lastnim dihanjem in oddaljenim zvončkljanjem ovčjih šefic, ki odločajo, a bojo s kolegicami mulile travo ali pa si hladile podplate na snežnih zaplatah, ki jih bo čez par dni pri teh temperaturah gotovo zmanjkalo.

    Gor smo dobili filing Himalaje, saj so se nam predstavile gospodične lame.

    Boštjan se je šel probat matrat kao do vrha (moje razlage, da ni variante, ne zaležejo), pa je že po dobri minuti obupal in prišel povedat, da res ne gre 🫣.

    Dol je treslo, a je motiv piva, ki nas je čakal na prelazu, odpravil vsa jamranja.

    Kratkih 12 km in cca 600 višincev. Cca zato, ker je srednja vrednost mojih 635, Boštjanovih 575 in Andrejevih 546. Benti tehnologijo!    Read more

    See translation
  • Pirenejski klančki
    Veličastno! Lama in čudoviti razgledi.
    Povprečna strmina je blizu 9 %. To na makadamski, nekoliko razdrapani cesti pomeni enih 30 % več.No, to!Tale spust ali pa vzpon na Tourmalet iz Luza smo spustili. Za letos.Ne, nismo šli po potki dol se kopat ...

    Pika na Pic du Midi

    June 26 in France ⋅ ☀️ 26 °C

    A: Nikakor mi nista hotela iz glave dva stavka, ki sta ju izrekla nek obiskovalec ter turistična delavka, ko sem dan poprej povpraševal o dostopnosti do Pic du Midi. Prvi je dejal nekaj v smislu, ali se gremo tja ubit, ona pa je razlagala, da bo težko, ker so tam kamioni, ki kidajo sneg. Zanimalo jo je tudi, ali imamo gorska kolesa.
    To je bil vzrok, da sem šel danes na kolo s cmokom v grlu.
    Sam začetek po makadamski poti je bil spodbuden in prijetno strm, tako da je šlo kot po maslu. Skoraj na vsakem drugem ovinku smo se ustavljali in fotografirali dih jemajoče vedute. Takole v visokogorju je res veličastno in obenem tako pomirjujoče. Človek bi se nekam usedel ali ulegel in tako preživel dan. Ničesar drugega ne potrebuješ.
    Po nekaj ovinkih je sicer makadam že nakazoval, da ne bo šlo vse tako gladko kot na začetku, ampak, ko smo v bližnji globočini ugledali dve jezerci, nismo več mislili na pot, ampak nas je vse bolj prevzemalo doživetje kot tako. V nekem trenutku je bilo moč ugledati sam vrh z neko veliko anteno in baje prestižno restavracijo do katere si lahko prišel le z gondolo. Od neke vrste peščene ploščadi, nad katero se je dobrikala kamnita zgradba, se je cikcakasto vila groba makadamska cestica, malo vstran od vrha pa ena, od spodaj težko razločljiva zgradba.
    Na nekem ovinku smo srečali rjavo zagorelega možakarja z električnim kolesom, Francoza in centralne Francije. Na poti smo srečali tudi pohodnike vseh vrst. Tik pod končno točko je bila prej omenjena zgradba (težko rečem čemu je služila), takoj za njo pa blatnica (beri blatna cesta) obdana s snežnimi zidovi. Na cilju nas je čakala četa izredno prijaznih lam, ki smo jih z veseljem fotografirali.
    Krasna dogodivščina, nekaj povsem drugega kot prejšnje dni. Predvsem zaradi osupljivo lepih pogledov na vršace kot tudi na razvejana cestišča, poti in stezice.    Read more

    See translation
  • Pirenejski klančki
    Lepota se začne od odcepa za Cirque de Gavernie.
    Vsak kilometer je tabla, ki ti pove, kaj te do naslednje table čaka.Eden od razlogov, zakaj se 'matramo'.Še malo pa bo padla dvatisočka!Zadnja dva kilometra sta 'izica'. Super fin obet!Na tehle hribih je meja s Španijo.Paša za oči in dušo.Cirque de Gavernier. Ne dovoljo, da greš z bajki bližje ...

    Tende ni šel, je pa šel Tentes.

    June 27 in France ⋅ ☀️ 19 °C

    M: Očitno v svetu malce zmanjkuje imen, pa so si ena precej podobna... Moja ideja je bila, da pod nami poklekneta oba soimenjaka, a smo uspeli osvojiti samo Francoza.

    Dolg je vzpon do začetka vzpona (a ta trditev sploh ima kak smisel?). 20 km smo pregonili ob 660 višincih z relativno lahkoto (majkemi, pri spustu se je zdelo, da ni in ni konca!). Prvi del smo odpeljali dovolj skupaj, da sem 'izsilil' pavzo pri odcepu za 'božjapot Gavarnie'. 15 minut je bilo dovolj, da so noge ostale koristne v naslednjih dveh urah.

    Tu se je začelo tisto, kar je meni ključen motiv: nora narava, razumna, v povprečju 8% klančina in malo prometa. Ok, res je bilo ogromno kolesarjev. Med 76 cestarji pa le 5 gorcev 🫣. Ta del je bil dolg slabih 11 km, vzpon je štel 820 m, nakloni pa razumni z maksimumom pri 13,9%. Lažje kot prejšnja dva klanca.

    Tudi zaostanek za Andrejem in Boštjanom ni bil blazoten, kar govori o tem, da je bila klančina dovolj humana.

    Na vrhu, slaba dva kilometra od Španije, je bilo super lepo! Dol je letelo ful, zavili smo še pofotkat Cirque se Gavernie, ki spominja na Logarsko... mogoče je samo slap bolj atraktiven...

    Skratka: 65 km in 1.620 višincev.    Read more

    See translation
  • Pirenejski klančki
    Čudovit in razgleden vzpon se začne nad 1.800 metri nad morjem.
    Bi fotkali vsakih par metrov, tako je lepo.Na vrhu!Letošnji Tour bo šel tudi sem.

    Čudovite serpentine

    June 27 in France ⋅ ☀️ 26 °C

    A: Če pomislim na danes prepeljano traso, moram poudariti, da je šlo za lep potpuri konfiguracij poti. Po senčnati in peščeni krajšnjici smo ubrali pot po glavni prometnici, ki se je več ali manj 20 kilometrov blago dvigala do točke, kjer se je začel zaresni vzpon. Ves čas smo bili v zavetju globoke sence, kar je izdatno omililo siceršnjo jutranjo vročino. Sem pa tja je vonj po senu zahteval globlji vdih. Pedala so gladko tekla in, vsaj tako se mi je zdelo, smo bili kmalu na izhodišču vzpona. Po raznolikih okrepčilih v bližnjem lokalu pa je šlo zares.
    Lepa cesta, sprva enakomerno vijugasta, potem so sledile čudovite serpentine, kot bi bile položene ena na drugo, in zatem odprta scena visokogorja z nekaj trave, a v večini skalovje in kamenje. Veliko je bilo kolesarjev-specijalkarjev, danes celo nekaj njih z gorcem, da o motoristih ne govorimo, čeprav jih ni bilo pretirano. Spet so nas očarale vedute, ki navdušujejo in ena asociacija od Boštjana, da cestišče od zgoraj nudi podobo otroške igre z vnaprej narisano cesto, je bila odlična. Na samem vrhu je bilo konec poti, le neka potka je vodila proti Španiji, kamor pa kolesarjem ni bilo dovoljeno. Konec vzpona je bilo eno veliko parkirišče, ena malo večja tabla in nakljucno raztrošena kolesa ter kolesarji, ki so zasluženo počivali. Iskal sem tablo, kjer bi pisalo Col des Tentes in jo končno našel nekje pri tleh. Ime vrha in nadmorska višina sta bili zapisani z zelo majhnimi črkami, kar ni niti malo podobno preostalim oznakam na vrhovih in prelazih v Franciji.
    Sicer pa 2208 mnv je lepa številka. Po spustu do tam, kjer smo pred »plezanjem« okrepčali, smo šli še v bližnjo dolino proti nekemu velikemu slapu, a smo nekje sredi obstali, saj ni bilo dovoljeno za kolesarje, pa še vnaprej smo vedeli, da se do slapa kakorkoli ne bi mogli pripeljati.
    Nekaj mi pa pri spustu ni šlo v glavo. Kako to da kar ni konca :).    Read more

    See translation
  • Pirenejski klančki
    Kje so našli tole roza barvo!?!
    Že v začetku vzpona so šle številke proti 20%Le kak manjko dreves je v prvem delu vzpona pokazal hrib na drugi straniEna hiša na poti. Tista prava, značilno pirenejskaLepši in bolj razgleden in moker drugi del vzponaŠe malo pa bo vrh!Okljuki kamor koli pogledaš (1)Okljuki kamor koli pogledaš (2). In vedno več jih vidiš.Okljuki kamor pogledaš (3). Še zdanji trije čakajo.Okljuki kamor pogledaš (4). Tole je pa rezime.Pogled na Luz iz polovice spusta

    Luz Ardiden oplemeniten z dežjem

    June 28 in France ⋅ ☁️ 20 °C

    M: Zadnji Pirenejc je osvojen! Do Ardidena, ki leži na nadmorski višini 1.720 metrov, peljejo glavna cesta, stranska cesta in potke. Mi smo šli gor po stranski. Aja, napoved ni bila najbolj bleščeča, saj naj bi padalo že ob pol desetih, pa ob enajstih, pa popoldan... Če si malce predrzen, potem to ignoriraš in se greš peljat.

    Mal je trajalo, da smo se spravili od 'doma', saj je bila do osmih okrog Luza še precejšnja megla...Po dveh kilometrih vožnje dol, se je zgodil odcep gor. Navpičen! Sveže noge so to uspele shendlati. Je pa dejstvo, da je bilo narediti še naslednjih 1000 višinev. Po precejšnjih 'vukojebinah' (en avto, nič kolesarjev, nič pešakov, nič zvoka ... razen time to time nekaj grmenja). Mičkeno skeri vseeno, ko si sam, Boštjan in Andrej sta pičila naprej, jaz pa sem se malce spraševal o potencialu, ki ga ima v teh koncih 'velika divjad' 😁. Višinci se zmanjšujejo, a filinga, kako visoko si že, nimaš glih pravega (skoz je gozd). Ampak ja, vztrajnost te pripelje na plano in na glavno cesto. Tam pa dež. Z eno starejšo električno teto sva si delila grm (brez učinka pri zavarovanju pred mokroto). Sem klical Boštjana, da grem dol, ker pač ščije na polno.
    No, pač, ni fajn filing, ko veš, da je do gor samo še 4 km in 300 višincev, pa sam ti ne boš piknil zastavice...pa še ključev od fleta nimaš... malce manj pada ... s teto se spogledala, skomignila z rameni, se vsedla na bajke in jo pičila naprej. Neha padat, razgledno je, krasni okljuki drug za drugim. Res bi bilo škoda ne it naprej.

    Kilometer in pol pod vrhom sta nasproti pridivjala kamerada:"'Kar pejta dam, jest grem do gor!"

    Lepi razgledi, ne preveč strma pot in evo ga, plato Luz Ardiden je pred mano v vsej svoji roza obarvanosti 😀🫣.

    Dol je preprosto letelo...    Read more

    See translation
  • Pirenejski klančki

    Kdor zna, pa zna

    June 28 in France ⋅ ☁️ 24 °C

    A: Francoski inženirji so mojstri gradnje visokogorskih cest. Poskrbijo, da so te ne le lepe in gladke, ampak tudi, da klanci ohranjajo karseda enakomeren naklon. So mojstri gradnje serpentin, glavna njihova gradbeniška taktika pa izvira iz vojaških strategij, saj so želeli čim lažjo pretočnost težkega topništva, konjske vprege, tovornih vozil in vojaških konvojev. Namesto da bi cesta zagrizla naravnost v strmino, raje "izdolbejo" hrib in dodajo večje število zavojev, s čimer umetno podaljšajo pot in s tem zmanjšajo naklon. Je pa res, da so francoske doline širše in je zatorej več prostora za gradnjo. Dandanes vsa njihova prizadevanja kolesarji zelo cenimo. Zdi se mi, kot da so nekoč vedeli, da se bo po njihovih klancih dogajalo navdušeno pedaljiranje.
    Sedaj pa k današnjemu dnevu. Vreme ni bilo obetavno. Imeli smo pomisleke, a ker smo že tako daleč od doma in zunaj je bilo suho, smo krenili novi zmagi naproti. Skozi naš kraj Luz nekaj časa navzdol, potem pa po eni strani gor in kasneje po drugi dol. Le pod vrhom sta se cesti združili in ponovno čudovito speljane serpentine, ki so vodile do cilja (angleški komentatorji cilju na dirkah pravijo kar »home«). Nekaj čas smo skupaj sopihali, potem pa je šel Boštjan naprej in jaz nekoliko za njim. Mitja se je odločil za manj obremenjujočo taktiko. Bolj smo se bližali vrhu, pogostejše je bilo grmenje in zlovešči oblaki niso obetali nič dobrega. In res, malo pod ciljno točko mi je začelo ropotati po čeladi in debele kaplje so se vpijale v kolesarsko opravo. Da bi bilo vse še bolj dramatično, se je pojavil oblak in ustvaril vzdušje londonske megle. Komaj kaj se je videlo. Na cilju je bil prvi Boštjan (čestitke!), ki me je opazil šele, ko sem pogledal ven iz zamegljenega cilja. Povedal je, da se je Mitja obrnil v dolino in tako sva se kaj hitro premočena odpravila v dolino. A glej ga zlomka, kakšen kilometer niže ga ugledava, kako se vztrajno vzpenja. Kakšnega dialoga ni bilo, odšla sva v dolino, Mitja pa kasneje za nama.
    Tako, zadnji dan smo zaokrožili še z dežjem. Na celotnem kolesarjenju smo se imeli zares imenitno in na trenutke tudi veličastno. Zahvaljujem se tovarišema, da smo ponovno, šestnajstič, ustvarili novo kolesarsko zgodbo.    Read more

    See translation
  • Pirenejski klančki
    Morjeee! Vročina zunaj, vročina v vodi. Voda najprej zelena (alge), malo dlje pa krasna.
    Menton je krasno staro mestece!Tele stopnice so precej 'instagramabilne'.Ozke uličice povsod. Tako ozke, da ni v mestecu nobenega lokala. Ni prostora za mizice in stole.Stopnice grejo v 'globino'.V zadnjem delu so hiše nalimane na obzidje.Urejeno je. Veliko zelenja.Toliko 'teglcev', da greš komaj skoz :).Še ene 'globinske' stopnice.Lokalčki so ob plaži in ob edini cesti, ki gre mimo Mentona.Tudi daleč stran paše počivat!Lepa veduta hotelskega dela Mentona.V resnici je bilo še lepše!

    Obmorski zaključek

    June 29 in France ⋅ ☁️ 33 °C

    Kako ne poznaš določenih finih lokacij! Ko sem razkosal traso od Pirenejev do Ljubljane, se je na približni polovici znašel Menton. Super, saj ima zadaj še en klanec, ki bi ga lahko naredili, če bi se nam luštalo, če bi prišli pravočasno in če ne bo prevroče. Noben pogoj ni bil izpolnjen. Gužva pred Nico nam je vzela skoraj uro, in ko smo prišli v Menton, je bilo plus šestintrideset. Nastanitev, kopanje v 28 stopinjah (niti julij še ni!) in sprehod/hrana v starem delu Mentona.

    Totalno kjut mestece. Klasično italijansko mestece, sicer v Franciji, tik ob meji, ozke uličice, šarm, vonj, cvetje ... Res lepo. In valjda, odlične pice. Sprehod ob obali, ljudje se ob pol enajstih kopajo, ne, kar ležijo v vodi...midva z Andrejem sva šla v vodo do samo do kolen, saj je bilo zunaj še vedno vse puhteče in totalno pregreto.

    Lep zaključek s krasno luno na nebu.    Read more

    See translation
  • Pirenejski klančki
    Srečni in navdušeni. Kot vedno!

    Spet nazaj...

    June 30 in Slovenia ⋅ ☁️ 28 °C

    Pa smo nazaj v objemih svojih žena 😜. Dobrih 3000 km v avtu za slabih 300 km in za skoraj 9000 višincev na kolesih. Starci še lahko!

    See translation
    Trip end
    June 30, 2026