Greva mal na plažo...

Tile krajši dnevi so kar frka za veliko deželo. Samo malce naprej bi šla (170 km), pa je to skoraj štiri ure vožnje brez ogledov. Sva prestavila na jutri in ostajava še eno noč v Troji (itak edina). Sva naredila en krog iz Troje do morja in nazaj. Precej odbito. Precej razsuta vas, prostrana polja s paradajzi in paprikami ter precej oljčnikov, ki so manjši kot v Istri. Vse plodove pobirajo zdaj.

Ceste slabe. Zgonjen asfalt, kocke in makadam. Sva kr gurala... Ipak je tam plaža in še ostanki Agamnie in obeležje, kjer sta se tepka Ajshil in Hektor. Agamnie ni bilo tam, je najbrž samo v sezoni 🫣.

Plaža je pa svoja zgodba! Lep portal jo napove. Položeni tlakovci obetajo. Zasuta cesta s kupom zemlje pa preseneti. Za kupom je bila mitnica. Rampe potrgane. Desno, kakih 50 višincev nad mivkasto plažo je bila velika restavracija. Šipe razbite. Do plaže cesta s tlakovci je bila nobl. Spodaj parkingi u nulo. Na plaži je videt, kot da so do nekega dne tam ležali in se zabavali, potem pa je prišel baubau in vsi so odšli in nikoli več prišli nazaj. Čista postapokaliptična scena.

No, ai itak ve vse! Ja, cela štala je bila junija 2024. Prišli so dacarji in pregnali vse. En popoldan in konec veselja! Tip je ful investiral in zrihtal stvari. Država mu je dala za deset let po 1,2 mio lir na leto. Inflacija je ta znesek dvignila na 3,8 mio in tip je pokleknil. Itak pa se je spičil z lokalci, ker je posekal trojanske hraste in pripeljal nemirne turiste v mir.

Tam zgoraj so ene table na katerih nekaj piše...je teta ai povedala, da piše, da je prepovedano it dol in plavat in da če greš dol nosiš posledice pravne narave. No, pač. Naju je pohvalila, da sva si upala in videla to norost.

Ajshil in Hektor sta pa fejka... Kr neki!Read more