• Mitja Tuškej
  • Maja Tuškej
Current
  • Mitja Tuškej
  • Maja Tuškej

Trans Turčija

A 32-day adventure by Mitja & Maja. Read more
  • 🇹🇷
    Currently in
    Ayvalık

    Morčiii!

    Today in Turkey ☁️ 14 °C

    Na Cundi je en kemp odprt. Sva se sparkirala in zna bit, da bova celo ostala dve noči. Čas je za mal bolj uizi. Kamp ni ravno totalen presežek, je pa fajn, ker so prijazni. Mladi šef odlično govori angleško, študiral je na Uršini fakulteti v Izmirju. Pripravili so nama super kosilo in zdaj zreva v morje iz restavracije (ok, Maja slika). Oblaki se nekaj trgajo, je relativno toplo (15 stopinj)...

    Ha, nisva sama v kempu. Ena Norvežanka z mini Vanom je že peti dan tu 🤩.
    Read more

  • Bosanska vas

    Today in Turkey ☁️ 11 °C

    Odbito na kvadrat! Sva šla na sprehod v Küçükköy, bosansko vas. Je polna zanimivih hiš, raznobarvnih fasad, nekaj umetnikov, kavarnic in prodajaln bureka. Simpatično in podprto s tu in tam kakšnim bosanskim izrazom. Ujel naju je star možakar, ki sem ga ravno hotel ogovoriti na temo Bosne, pa me je prehitel. Sva mu bila sumljiva...in ko je zvedel, da sva iz Slovenije, je skočil v naju, naju objel “Moji ljudi, moji ljudi!“. Smo šli na kavo in klepetali...

    Zgodovina naselitve Bošnjakov v Küçükköyu (zgodovinsko znanem kot Yeniçarohori) je fascinantna zgodba o selitvah, preživetju in prepletu kultur.
    Preden so prišli Bošnjaki, so vas v 15. stoletju ustanovili otomanski janičarji (od tod grško ime Yeniçarohori – "Janičarska vas"). Ko so janičarji odšli, so se vanjo naselili pravoslavni Grki, ki so se ukvarjali z oljkarstvom in vinogradništvom ter zgradili čudovite kamnite hiše, ki jih občudujemo danes.
    Ključni prelom se je zgodil po propadu Otomanskega cesarstva in koncu grško-turške vojne. Leta 1923 je bila podpisana pogodba o izmenjavi prebivalstva med Grčijo in Turčijo (Mübadele). Grki iz Küçükköya so morali zapustiti svoje domove in oditi v Grčijo (večinoma na otok Lesbos).
    V izpraznjeno vas je turška država naselila muslimanske priseljence z Balkana – največ prav Bošnjakov iz Bosne in Črne gore (predvsem iz regije Sandžak, krajev kot so Sjenica, Novi Pazar in Bijelo Polje), pa tudi nekaj muslimanov iz Grčije (iz okolice Soluna in Mitilene).
    Zanimivo je, da se Bošnjaki sprva v Küçükköyu niso najbolje znašli. Bili so ljudje iz hribovitega Balkana, vajeni živine in poljedelstva, nenadoma pa so se znašli sredi egejskih oljčnih nasadov, o katerih niso vedeli ničesar. Potrebovali so generacije, da so izpilili umetnost pridelave oljčnega olja, ki je danes njihov ponos.
    Küçükköy velja za eno glavnih bošnjaških utrdb v tej regiji. Čeprav so mlajše generacije popolnoma integrirane in govorijo turško, se starejši še vedno močno trudijo ohranjati svojo identiteto in doma ter v kavarnah še vedno govorijo svojo arhaično obliko bosanščine.

    Iz Bosne sva šla naprej v Ayvalik in na otok Cunda. Plus minus bv. Ayvalik turško razsut, Cunda pa turistično prazna, a cca 30 lokalov je ves čas ready, če kdo slučajno pride...
    Read more

  • Behramkale, Asos ali Assos

    Yesterday in Turkey ☁️ 12 °C

    Od Gulpinarja sva šla čez hribe v Behramkale, Asos, Assos in Limani. Imena krajev te znajo kar zajebavat, ko jih hočeš najti. Nisem še skužil fore, se mi zdi, da je povezano z zgodovino in nekaj prihaja iz Grško Rimskega vira, nekaj pa iz Otomanskega.

    Kakorkoli se že imenuje je zanimivo. Na eni strani deluje razsuto (ceste, prebivališča, ohišnice), na drugi strani pa polno zgodovine. Assos je spet en tak kraj, ki živi že tisočletja. Na vrhu hriba je velik Atenin tempelj, ves hrib na morsko stran pa je poln najdbišč. Od tržnice (velikosti manjšega shopping mola!), hiš, kopališča in čudovitega stadiona za 5000 gledalcev, ki so spremljali boje živali in vzdihovali ob pogledih na Lesbos in zahajajoče sonce tja zadaj.

    Pod Assosom je simpatična obmorska vasica Limani s ful lokali. Vse uštimano, ampak danes za đabe. Ni bilo nobenega turista, razen naju, ki pa sva se zadovoljila z lastno malico v ad-ju.

    Na poti do dnevnega cilja v Akcayu sva skočila še na hrib ob vasici Adatepe. Super biking klanec 2,7 km in 350 višincev 😜. No, nimava koles, zato sva 'rinila' gor z avtodomom in nato 10 minut peš do Zeusovega oltarja oziroma žrtvenega kamna. Spet: bog i batina od Zeusa je od tu usmerjal trojansko vojno, piše v Ilijadi...in potem so mu morali nositi gor koze in druge stvari, da je dal mir...Zdaj pa se spodaj v Kucukkuyu začenja turistično poletno ludilo. Do sem praktično nič, od tu naprej pa na polno. Vse do Akcaya, kjer sva zdaj.

    Tu so tudi še ali že komarci... Kemp je sicer odprt, a nima elektrike, vode, servisa. Kao nekaj delajo, se zdi, ker zmeniš se lahko bolj malo. Dela samo telefonski translejtor...

    Vprašanje za tisoč evrov: A sva edina gosta? Itak.

    Btw. Čakava na dež 🫣.
    Read more

  • Od Tuzle do Apolona

    Yesterday in Turkey ⛅ 10 °C

    Danes je bilo na sporedu kruzanje po stranskih cestah, med oljčniki, ki so polni kot v Istri niso nikoli. Olive so debelejše in zanimivo, manj zrele kot pri nas. Je videti, kot da so jih res šele začeli pobirati. Tehnologija in organizacija je slabša. Nimajo traktorjev, ki imajo priključek za razprostiranje mrež. V glavnem grejo eno po eno. Veliko delajo na roke, nekaj malega imajo tudi tresačev. Nekaj je že 'kasetarjev', tu in tam je tudi kdo, ki ima 'Antejeve' tristo kilske gajbe. Večina pa daje plodove v zaprte vreče.
    Vozila sva se skozi Geyikli, Tuzlo (itak da ne bosansko) in ob morju prišla do Gulpinarja. Tu sva se spustila spet v zgodovino. Apollonov Smintheion je bilo večje mesto, s Hamami in velikim templjem. Cel kup znanih fac je šlo tam mimo. Tudi Aleksander Veliki je bil tam. Po legendi se je tam Ahil fajtal z mišmi, zato so jih cel kup zalimali na stopnice...
    Read more

  • Greva mal na plažo...

    November 8 in Turkey ☀️ 11 °C

    Tile krajši dnevi so kar frka za veliko deželo. Samo malce naprej bi šla (170 km), pa je to skoraj štiri ure vožnje brez ogledov. Sva prestavila na jutri in ostajava še eno noč v Troji (itak edina). Sva naredila en krog iz Troje do morja in nazaj. Precej odbito. Precej razsuta vas, prostrana polja s paradajzi in paprikami ter precej oljčnikov, ki so manjši kot v Istri. Vse plodove pobirajo zdaj.

    Ceste slabe. Zgonjen asfalt, kocke in makadam. Sva kr gurala... Ipak je tam plaža in še ostanki Agamnie in obeležje, kjer sta se tepka Ajshil in Hektor. Agamnie ni bilo tam, je najbrž samo v sezoni 🫣.

    Plaža je pa svoja zgodba! Lep portal jo napove. Položeni tlakovci obetajo. Zasuta cesta s kupom zemlje pa preseneti. Za kupom je bila mitnica. Rampe potrgane. Desno, kakih 50 višincev nad mivkasto plažo je bila velika restavracija. Šipe razbite. Do plaže cesta s tlakovci je bila nobl. Spodaj parkingi u nulo. Na plaži je videt, kot da so do nekega dne tam ležali in se zabavali, potem pa je prišel baubau in vsi so odšli in nikoli več prišli nazaj. Čista postapokaliptična scena.

    No, ai itak ve vse! Ja, cela štala je bila junija 2024. Prišli so dacarji in pregnali vse. En popoldan in konec veselja! Tip je ful investiral in zrihtal stvari. Država mu je dala za deset let po 1,2 mio lir na leto. Inflacija je ta znesek dvignila na 3,8 mio in tip je pokleknil. Itak pa se je spičil z lokalci, ker je posekal trojanske hraste in pripeljal nemirne turiste v mir.

    Tam zgoraj so ene table na katerih nekaj piše...je teta ai povedala, da piše, da je prepovedano it dol in plavat in da če greš dol nosiš posledice pravne narave. No, pač. Naju je pohvalila, da sva si upala in videla to norost.

    Ajshil in Hektor sta pa fejka... Kr neki!
    Read more

  • Troja ima mnogo Troj

    November 8 in Turkey ☀️ 8 °C

    Čist divje! Ene sedem Troj je bilo v zadnjih 5.000 letih. Na hribu, ki je bil zelo včasih ob morju, zdaj pa je 8 km stran, se je dogajalo! Homerjeva Odiseja in Ilijada sta od tu, vojne, napadi, zavzetja, različni narodi, pa cca 500 let ničesar, pa jovo na novo.

    Tam v 19. stoletju so začeli odkopavati in odnašati izkopanine na različne konce sveta. Ogromno je spravljeno muzeju, kjer so stekleni izdelki iz drugega stoletja, pa čudovite zlate tiare, uhani, verižice, pa posode, kipi in kipci...Noro je videti vso to zgodovino tega dela sveta.
    Read more

  • Od Galipolija do Troje dolga je pot

    November 7 in Turkey ☀️ 10 °C

    Sploh, če so vsi kempi na poti zaprti...

    Ampak, dan se je začel s kavo pri gostiteljih 'z vrha hriba' in z obljubo, da se nazaj grede ustaviva, če bo le šlo. Res sta simpatična. On je bil učitelj, zdaj v penziji pa rihta kemp in enormno uživa v druženju z gosti. Mogoče malo pretirava s hvalo :“Zelo imam rad mandarine, pa tako dobrih kot so vaše še nikoli nisem jedel" (ok, res so dobre), "Zdi se mi, da živita v raju" (ok, res je, da se politike nismo dotikali) in še “Vidim, da sta čudovita človeka" (hm, ok, nisva glih neka zagovedanca).

    Iz 'hriba' sva imela uro do Galipolija. Popolnoma nova cesta, skoraj popolnoma prazna. Galipoli je ... no ja, en tak meh, bi rekel. Sva ga prehodila in obiskala jamo, kjer je model pisal eno pomembno knjigo, enkrat, precej nazaj. Sva se povzpela na hribček s svetilnikom iz leta 1868, ki se vidi čez precej Dardanelskega morja. Zraven je grobnica, kjer je pokopan en slaven vojak-zastavonoša, ki je pojedel turško zastavo, da je ne bi dobili sovragi. Okrog grobnice je tisoče zastav, ki jih nosijo tja zavedni Turki. Zanimivo.

    Mesto je živa razkopanina. Peš cono so razturili in jo rihtajo. Pač. To se dela izven sezone. Ni pa to 'Peš cona' kot si predstavljamo. Je sam 'peš cona' s sto in nekaj urejenimi in manj urejenimi in precej razsutimi trgovinami. Maja je našla cvirne!

    Jedla sva odlične orade, pečen 🥔 in eno mešano solato. Spila vodo in Efesa. Cene iste kot pri nas. 44 €. Sva pa bila skoraj edina. Še dva precej okilažirana tujca je lokalen nepremičninski diler prepričeval v odličnost nakupa fleta v Galipoliju... Skoraj edinost ali popolna edinost je pravilo. Srečala sva na poti en Avtodom v najini smeri in en v nasprotni.

    Iz Galipolija sva nasedla googlovemu aiju, ki nama je svetoval pravljični kemp na čudoviti mivka plaži, do koder vodi pot po čudoviti pokrajini. My ass. Niti ena trditev ne drži! Tudi manj pravljična naslednja dva predloga sta bila lažnjiva. Torej uzdaj se use i u svoje kljuse (camp4night) in pičiva do Troje. S trajektom čez najožji del Dardanel (noro krasen most bova vzela za nazaj) v Canakkale (iz Kilitbahirja) in naprej do Troje. Parknila (edina sva) v kampku za ene šest kamperjev...gazda me je pooblastil za koordinatorja novih prihodov (če bodo), sam pa oddirjal domov v Canakkale gledat Galatasaray fuzbal... In si šla ogledat vasico, ki paše nekak h kampu in Troji in je 'pravljična in čudovita za večerni sprehod' (mhm, mu ass again).

    Midva pa v planiranje za naprej...
    Read more

  • Prva Turčija

    November 6 in Turkey ☀️ 10 °C

    Plani so bili drugačni pa naju je pohecala mejna procedura. Bila sva izbrana za podrobni pregled, kar je pomenilo skening avta, prbl pol ure na avto, pred nama so bili ene 4je, za nama se je začela nabirat vrsta, med njimi tudi avtobus. Sva mislila, da je po rentgenu konec, pa so naju poslali nazaj še na eno kontrolo. Punca je pogledalaomarice, hladilnik in vprašala, koliko alkohola imava. Sva mislila, da je to konec, ker je tako rekla, a so naju poslali še enkrat nazaj, ker je bil šum pri prenosu informacij med uradniki. Zopet vzvratno iz kolone in zopet do hangarja D3, da so potrdili, da zdaj je pa res konec. Seveda ne gre na kontrolo vsak, ampak midva sva. Sva imela priložnost spoznati turško mejno administracijo. Z eno besedo: neskončno dolgo trajaaa.

    In tako nama je padel iz načrta Edirne. Zima je in krajev za prenočitev je malo. Edirne bova pustila za povratek in šibava do Galiboluja v kemper stop.

    Od tukaj dalje piše Mitja.
    In nova avantura po menjavi evrov, saj sva dobila 7 cm lir. Imeli so samo po 100 in so jih dali 159 kosov. Ok, 50 kosov je dobil sosednji šalter, ki prodaja cestnine.

    Ceste so avtoceste. S semaforji vmes. Brez znakov za omejitve. Na aplikaciji napiše 50, 110 ali 130.

    Kemp sva si zadala enega s ful visokimi ocenami (generalno ima tistih par v tem koncu ocene ena ali dve). Nova avantura. Deset km vedno večjih vukojebin. Majkemi, nisi ziher, da je okej. Vas brez asfalta tudi ni glih merilo za kemp. Pol pa v hrib... In garmin reče tukaj je. No, tam je pač cesta v hrib. Peljeva še mal naprej in Omg! Tabla za kemp. Ga še ne vidiš in se pelješ po kolovozu še mal in pol je!

    Kjut, urejeno, na vrhu hriba. Par, ki vodi zadevo govori v telefon in potem prebereš. Znata samo par osnovnih besed v angleščini. Ob osmih sva povabljena na čaj. Sva pa, kakopak, edina gosta.

    Btw zdej ob štirih je tukaj že šest. Sva 2 uri pred vami.

    Dodatek: na čaju klepet prek traslatorja in potem mali koncert turške narodne glasbe. Lepo!
    Read more

  • Plovdiv je star. Zelo star.

    November 5 in Bulgaria ☁️ 10 °C

    Sva prikruzala do Plovdiva. Krasen kamp ob hotelu, sicer trenutno sredi gradbišč novega naselja, a naju ne moti, ker v temi ne delajo. Totalno prijazna punca naju je prestavila na boljšo parcelo, da ne zmrzneva od wc-ja ali tuša do spalnice.

    Potem sva vzela taksi in šibala v Stari grad. Najbolj ohranjeno in najstarejše gledališče imajo in ful ostalin iz 5. stoletja in tudi sicer ful starih hiš. Fino, a klasično balkansko. Pozabijo spucat, pustijo razsuto parcelo... Z vrha Starega grada je lep razgled na Plovdivske griče. Naj bi jih bilo sedem (according to Google), meni ne gre štetje od štiri naprej.

    Poleti mora biti ludnica. Pod starino je predel Kapana (like stara Ljubljana) z množico lokalov in odlično hrano...

    Preverjeno top hrana! Če greste mimo pejte jest v Pavaž 😜.
    Read more

  • Proti Bolgariji

    November 5 in Serbia ☁️ 7 °C

    Jutro oblačno, malo prši, hladno je. Zajtrk v najini Tiny House, kjer dotiki postanejo pogostejši, ko se rineva en mimo drugega. Poleti je zgodba drugačna, ker se bivalni prostor razširi še navzven. Sedaj v mrazu sva v sožitju na par kvadratih in nama je več kot ok. Imava en drugega in doživetja, ki naju čakajo. Bo pa ena nerodnost tega potovanja, pozabila sva Kvirkl 🙈.
    Presenečena nad dobrimi cestami, v Srbiji novi odseki, ki jih AD navigacija ne zazna in stalno preračunava, v Bolgariji so pa malo pokrpane, ampak vsaj so. Za Bolgarijo rabiš vinjeto, kupiš med mejama, 15 eur za 1 mesec. Pokrajina je priti dolgočasna, peljala sva se mimo Sofije, ki na dolgo razpotegnjena leži pod hribom in se razteza po hribu, je kot kakšna dolga klobasa. Še dobro, da bova tak mrzel in oblačen dan porabila v glavnem za transfer. Kemp v Plovdivu lep, skrit za hotel in med novogradnje. Šibava s taxijem na ogled mesta. Brrr, mrzlo je.
    Read more

  • Kdo si je zmislil ime Popoland!

    November 4 in Serbia ☁️ 9 °C

    Gužva v Grosupljem, nekaj več prometa do Zagreba, naprej pa prazno. Praktično nisem stopil na bremzo niti na gas. Na meji s Srbijo sem po dveh minutah skužil, da ima EU svojo linijo, kjer ni bilo nikogar. Za mano je krenilo še kar precej eujevcev. Noben se mi ni zahvalil.

    Do Niša je avtocesta skoz. Hitra tema nama je onemogočila opazovanje okolice. Tudi do Popolanda sva se peljala po 'neki' cesti. Videti je precej 'sred nikjer'. Kemp ima vse pritikline, ki jih rabi kemp. Trije smo parkirani...

    Nimajo še recepcije. Baje bo, ko greva nazaj. Imajo pa oštarijo z odlično hrano in poceni. Mali čevapi 3.5 €. Niško pivo tudi top. Vse skupaj 8 € (čevapi, kajmak, lepinja, solata, pivo). Za finale pa klepet z domačinom, ki je bil v vojski v Ljubi Šerceru za Bežigradom. “Moram još jednom u Ljubljanu. Nisam nikad više bio". Evo, povsod po Jugi je vedno nekdo, ki je služil vojsko v Sloveniji in tudi zato je vedno fajn. Pozdrav od tuki!
    Read more

  • Hoşça kal Ljubljana, Türkiye geliyor

    November 4 in Slovenia ☁️ 6 °C

    Adijo Ljubljana, Turčija prihaja, to je to, kar piše zgoraj. Precej na turbo je bil ta odhod in z njim povezane priprave. Ko sva se vrnila 'iz oljk', nama je ostal en dan, z obiski obeh mam vred. Pa še zvečer sva šla na plesne. Sva se spraševala, če nisva čist ubrisana. Po plesnih pa še pospravljanje hiše, sesanje, likanje, in ... skratka, vse kar je potrebno za čist dom. Zjutraj še v trgovino, nakupit zadnje nujne stvari in na pot. Po nekaj km že zastoji zaradi nesreče. Enkrat zvečer bova v Nišu. Mitja je spet lepo izrisal pot, veva pa, da se vmes zgodi življenje in se kaj spremeni. V hladu in dežnimi kapljami greva dogodivščinam naproti.Read more

    Trip start
    November 4, 2026