Bosanska vas
Heute in Türkei
☁️ 11 °C
Odbito na kvadrat! Sva šla na sprehod v Küçükköy, bosansko vas. Je polna zanimivih hiš, raznobarvnih fasad, nekaj umetnikov, kavarnic in prodajaln bureka. Simpatično in podprto s tu in tam kakšnim bosanskim izrazom. Ujel naju je star možakar, ki sem ga ravno hotel ogovoriti na temo Bosne, pa me je prehitel. Sva mu bila sumljiva...in ko je zvedel, da sva iz Slovenije, je skočil v naju, naju objel “Moji ljudi, moji ljudi!“. Smo šli na kavo in klepetali...
Zgodovina naselitve Bošnjakov v Küçükköyu (zgodovinsko znanem kot Yeniçarohori) je fascinantna zgodba o selitvah, preživetju in prepletu kultur.
Preden so prišli Bošnjaki, so vas v 15. stoletju ustanovili otomanski janičarji (od tod grško ime Yeniçarohori – "Janičarska vas"). Ko so janičarji odšli, so se vanjo naselili pravoslavni Grki, ki so se ukvarjali z oljkarstvom in vinogradništvom ter zgradili čudovite kamnite hiše, ki jih občudujemo danes.
Ključni prelom se je zgodil po propadu Otomanskega cesarstva in koncu grško-turške vojne. Leta 1923 je bila podpisana pogodba o izmenjavi prebivalstva med Grčijo in Turčijo (Mübadele). Grki iz Küçükköya so morali zapustiti svoje domove in oditi v Grčijo (večinoma na otok Lesbos).
V izpraznjeno vas je turška država naselila muslimanske priseljence z Balkana – največ prav Bošnjakov iz Bosne in Črne gore (predvsem iz regije Sandžak, krajev kot so Sjenica, Novi Pazar in Bijelo Polje), pa tudi nekaj muslimanov iz Grčije (iz okolice Soluna in Mitilene).
Zanimivo je, da se Bošnjaki sprva v Küçükköyu niso najbolje znašli. Bili so ljudje iz hribovitega Balkana, vajeni živine in poljedelstva, nenadoma pa so se znašli sredi egejskih oljčnih nasadov, o katerih niso vedeli ničesar. Potrebovali so generacije, da so izpilili umetnost pridelave oljčnega olja, ki je danes njihov ponos.
Küçükköy velja za eno glavnih bošnjaških utrdb v tej regiji. Čeprav so mlajše generacije popolnoma integrirane in govorijo turško, se starejši še vedno močno trudijo ohranjati svojo identiteto in doma ter v kavarnah še vedno govorijo svojo arhaično obliko bosanščine.
Iz Bosne sva šla naprej v Ayvalik in na otok Cunda. Plus minus bv. Ayvalik turško razsut, Cunda pa turistično prazna, a cca 30 lokalov je ves čas ready, če kdo slučajno pride...Weiterlesen

















ReisenderHej, super sta tole našla! Zanimivo!