Montpellier

Mesto je naredilo vtis še pred ogledom. Ozke ulice, vse zaparkirano, če je kakšen parking frej, je itak prekratek. Pa še zapore zaradi del na cesti. Šofer vrti glavo kot sova in mimogrede še zapelje v enosmerno. Z napačnega konca. Potem pa 4 žmigavce, nedolžen nasmeh od ušesa do ušesa, pa se reši brez panike. Nihče, ampak res nihče se ne razburja.
Za mesto sva pa imela cel spisek:
- Aqueduct Saint Clement
- Promenade du Peyron
- Ard de Triomphe
- L'Ecusson
- katedrala
- Place de la Comedie
- Place Saint Roch
- Place Eduard Adam
Ne čisto v tem vrstnem redu, ampak navigacija to vse lepo razporedi. Boh ne daj, da kaj spustiš. Vmes pa, da ne zmanjka energije, vsaj še en rogljiček. Hujšali bomo doma.
Med vožnjo iz mesta pa kriza. Med približevanjem prehodu za pešce (moja zelena) sem uočio 4 gospe (maxi krilo, ruta, živahen pogovor), za katere se je zdelo, da ne vidijo njihove rdeče luči. Mal sem pribremzal, preveč pa ne, ker uni zadaj tega ne bi odobraval. Potem pa hop - 2 od unih gospe skočta diret pred Bernija. Berni ustavi, une tud, mal se gledamo, pol pa gredo gospe čez. Še vedno pri rdeči luči. Dobr, da se ni zadaj kdo zakantal. Še hujš bi pa blo, če bi jih imel na vesti, za dobro mero pa še opravke s policijo in mogoče tud z njihovo arabsko žlahto.Baca selengkapnya