Nesaksla, Trollstigen

Ker nisva profija, sva danes šla na goro kar z gondolo. 700m vzpona iz Andalsnes-a na Neksalo. Z vrha je bil res lep razgled navzdol na rokave fjorda Langenfjorden ter navzgor na nazobčane in zasnežene gore. Res stani pani pogledi.
Drugi današnji cilj je bil prelaz Trollstigen. Najprej panika - obe navigaciji sta trdili, da je cesta zaprta. Ne ga s... Tudi zaradi tega prelaza sva planirala to smer. Če nekaj ne veš, vprašaš čet. Ta je povedal, da so cesto po dokončanih delih nedavno odprli in da se trume spet valijo na prelaz. Konec panike. In potemń. se začne. Avti, prikolice, avtodomi, avtobusi, tudi kakšen kolesar, vse se vali, eni gor, drugi dol.
Ta prelaz je spet eden od vrhuncev tega potovanja. Cesta se uklešči med očake na levi in desni, kmalu se odprejo pogledi na divje slapove, ki skoraj z vrhov padajo, nekaj prosto, nekaj pa preko sten, čisto v dolino. Vode se sploh ne vidi, samo bela spenjena gmota, ki pada v dolino in sama sebe zavija v prš. Cesta zavije v ostre serpentine, na najbolj nemogočem mestu podivjano padajočo reko prečka most. Da me mama vidi, kako z eno roko motam volan v serpentinah in prestavljam v prvo, drugo, prvo..., z drugi pa fotografiram.
Prelaz se še prehitro prikaže. Zgrešiti ga ne moreš, ker tam so trume folka, eni s telefoni pred obrazom, drugi oz. druge pa pozirajo. Gužva = top destinacija + vikend + sonce + Američani in Korejci idr. s turističnih ladij. Ko te zadnje avtobusi odfurajo nazaj v dolino na ladijsko kosilo, je spet nirvana.
Splezala sva že čez kar nekaj prelazov, ampak ta je bil od vseh najbolj slikovit, mogočen, fotogeničen.Weiterlesen