Panoramska vožnja

Ne morejo biti vsi dnevi samo za uživanje - danes je bil dan na cesti. 230km vseh možnih cestnih situacij.
Nekaj lepih, širokih cest, ki jim tu gor rečejo evropska avtocesta (pri nas magistralka) in ponekod tudi zaračunajo cestnino. Več od teh pa je bilo ozkih cest, Angleži jim rečejo Single track road. Širina za en avto, kar na gosto pa izogibališča. Enkrat je blo treba poklopit levi špegu, Maja je odštevala centimetre, ki so bili še na razpolago na desni strani. Desni kolesi so veliko preko stranske črte na asfaltu, včasih najbrž tudi pol gume preko asfalta. V enem takih srečevanj z avtobusom, ko sem se zrinil na rob v vzvratni vožnji, je šofer spustil šipo. Pomislil sem, kaj bo pa zdaj težil, pa je s širokim nasmehom rekel "Pa ima dovoljno mijesta." Naš čovek 😃 Pa spet vijoličasti del predora. In ne samo to, tam je bilo krožišče. Krožišče v predoru! Zavoj desno, še malo predora, potem pa brez prehoda na viseči most Hardanger. Dolžina 1380m, 200m nad morjem. Najdaljši viseči most na Norveškem. Pa spet predor s krožiščem notri.
Skoraj čisto na koncu pa še trajekt. Na enega sva že zapeljala kot predzadnja, na tega pa kot zadnja na pol prazen trajekt, potem pa je odplul, še preden sem ugasnil motor.
Ampak ni bila samo cesta. Ves čas čudovita narava, gore, jezera, rečne brzice, slapovi, fjordi.Weiterlesen