Preikestolen

Spet eden od vrhuncev tega potovanja. Par ovinkov od prenočišča do parkirišča - izhodišča za pohod na Prižnico, po norveško Preikestolen.
To je nekakšna polica na vrhu navpičnih, deloma tudi previsnih sten, 600m nad Lysefjordom. Navpično gor. Na robu police ni nič ograje, pa da se vidi, kdo je pravi junak. Ali bedak. Kakor se vzame. Če padeš z roba, greš direkt v morje. Pravijo, da padec oz. let proti tlom sploh ni problematičen, problem je pristanek. En meter do roba še gre, potem te pa začne malo stiskat in poguma zmanjka.
Naredijo pa eni vse za dobro fotko, tud noge bingljajo nad fjordom. Za poziranje na levem vogalu je bila vrsta z vsaj 30 čakajočimi. Midva nisva šla v vrsto.
Ko nehaš fotkat, začneš gledat in prizor je res dihjemajoč. Pogled več kot pol kilometra navzdol na gladino fjorda, pa fjord levo pa fjord desno. Sonce je bilo, pa ga ni bilo. Ko ga ni bilo, je bil fjord kar nekam v sivini. Tista bela črtica spodaj pa veš, da je ladjica, razloči se pa nič. Je predaleč spodaj. Res spektakularno.
Temu primeren je tudi obisk. Osem avtobusov v enem špalirju, pa morje avtov in avtodomov. Gor grede (spet nisva bila med tazgodnimi) je šla nasproti 4km dolga skoraj neprekinjena kolona. Tista polica ima menda 20x25m, ampak ti vseeno ni jasno, kje so stali vsi tisti ljudje. Še dobro, da ni kdo koga pahnil čez rob. Se je pa spet pokazalo, da so najbolj glasni Američani in Kitajci, ampak Kitajci so vsaj vljudni, in naredijo vrsto za fotkanje. Vsi ti ljudje so verjetno prišli s križarke, vsaj obuti so bili povečini tako. Superge, sandali, natikači. Pa pot sploh ni nezahtevna. S kamna na kamen, pa ogromno visokih stopnic. Hribovski čevlji so edina prava izbira.
Nazaj grede je pa vreme klonilo. Oglasil se je Thor in mi povedal, da imam v kemperju vsa 3 strešna okna nastežaj odprta. Čist resno sem mu rekel, naj se ne heca z dežjem, ker - kje bova pa sedela in spala, če bo vse namočil dež. Ampak Thor smrtnikov pač ne uboga in je ukazal oblakom, da se olajšajo. Ko sva prišla dol, je glih nehalo deževat, ampak klop pri mizi in postelja sta bila kar lepo mokra. Bal sem se še hujšega, ampak že to je bilo zadosti. Če k temu prištejem še do kože premočene cotice (pomagalo bi samo, če bi imel oblečen polivinil), sva imela kar nekaj dela s sušenjem.
Ampak vtisov s Preikestolen-a to ni pokvarilo. Res nepozabno.Read more