Очистить поиск
Skandinavija
  • Aleks Sk.
  • Maja Sk.
  • Aleks Sk.
  • Maja Sk.

Skandinavija

Danska, Švedska, Finska, Norveška
Slika je sposojena, v tem letnem času tega pač ni možno videti Читать далее
ПодписатьсяОбзорОбзорКалендарьКалендарьФотографииФотографииПоделитьсяПоделитьсяКорзина
Сначала новые
  • Skandinavija
    11

    Oslo

    21 июля 2025 г., Норвегия ⋅ ☁️ 24 °C

    Zadnja od prestolnic skandinavskih dežel. Mesto je veliko, lepo, čisto, organizirano, polno parkov, kipov, rož. Pa e-skirojev, koles pa zelo malo.
    Za začetek nabava dnevne karte za javni transport. Še dobro, da se nisva švercala, ker sva naletela na kontrolo. Daš QR kodo karte na ekran svojega mobija, on jo pofočka, pa je. Sicer pa kazen 110 €, če takoj plačaš v kešu.
    Potem pa Operna hiša, Katerdrala, Mestna hiša, Akershus trdnjava, Nacionalni muzej, Nacionalno gledališče in Kraljeva palača. Vse samo od zunaj, ker bi sicer rabil 2 ali 3 dni. Razen opere, ki sva jo ogledala po strehi. Od tal prideš po klančinah čisto gor, tam imajo pozimi urejeno za tek na smučeh. Zanimivo.
    Sva pa bila v muzeju Kon-Tiki. Slavna norveška pomorska odprava leta 1947, ki jo je vodil Thor Heyerdahl, norveški raziskovalec, pisatelj in etnolog. Namen odprave je bil dokazati, da bi lahko prastara ljudstva iz Južne Amerike s preprostimi splavi priplula do Polinezije (nekje med Avstralijo in Južno Ameriko v krutem Južnem Pacifiku) že tisočletja pred Kolumbom. Res so bili pogumni, če že ne malo nori, da so se s takim z vrvmi zvezanim splavom odpravili na 4000km dolgo plovbo po takrat še slabo poznanem morju. Nihče jim ni verjel, da bodo preživeli. Pa so. In prinesli nazaj v civilizacijo ogromno filmskega gradiva, da lahko turisti poleg originala splava gledamo tudi dokumentarec o tej plovbi. Na veliko veselje vnukinje šefa odprave, ki še danes služi ljubi kruhek na njegov račun. Pa še kakšna generacija bo preskrbljena.
    Sledil je še ogled ladje Fram. Zasnovana je bila za ekspedicije v arktične in antarktične ledene vode, in je bila prva ladja, ki je plula tako daleč na sever in na jug, saj je sodelovala pri odpravah v Arktiko in Antarktiko.
    Noro zanimiv je pa tudi Frognerparken. Najprej aleja kipov, ki vodi do vodometa, obkroženega s kipi. Nato po stopnicah gor, tam pa monolit iz samih človeških teles, po stopnicak navzdol pa kastade kipov. Ženske, moški, otroci, starostniki, vsa življenjska obdobja so izklesana iz granita. Kipar Avgust Vigeland. Ves park je res impresiven.
    Nato pa na bus 20, pa na 1B in nazaj na Holmenkollen. 9 ur, 45km, malo peš, veliko pa z busom. Sva tok zmahana, da tud južne ne bom skuhal.    Читать далее

    Посмотреть перевод
  • Skandinavija

    O - Švedska, mi se pa poznamo

    22 июля 2025 г., Швеция ⋅ ⛅ 26 °C

    Slovo od Norveške ni bilo nič kaj norveško. Namesto polpasovnih cestic je bila prava avtocesta, namesto fjordov in gora in rek s slapovi je bila pokrajina bolj podobna Bavarski. Ampak nič zato, Norveška je zarisala nepozabne vtise v najinem spominu.
    Sedaj pa še par dni Švedske. Najprej Fjällbacka. Totalna gužva. Parking 2km od vasi je bil nabasan, kar je bil slab obet za druge parkinge. Itak je blo vse polno. Stisnila sva se na mesto za prikolico hitre hrane, šla malo po vasi, ampak zaradi slabega občutka hitro nazaj do Bernija. V vasi je bilo strašno veliko ljudi, kot bi bil kakšen frej dan za praznik. Preden sva dobila kakšno kazen, sva šla naprej.
    V Hunnebostrand-u je bilo drugače. Na parkingu na obali je bilo še nekaj placev, prva ura zastonj, pa gremo okrog. Stara ribiška vas, za kuliso so granitne gmote, med njimi in morjem pa bele in rdeče hišice, včasih ribiške , danes pa v službi turizma. Namesto ravne obale so tam nametani otočki in polotočki, vmes pa mali zalivi. Izgledu morja ne bi dal desetke, ker so na gladini zaplate nič kaj lepih alg, verjetno je pa voda topla. Vsaj če sklepam po otrocih, ki se v njem igrajo. In še malo stran od obale spet razmetani otočki razgibanih oblik. Na privezih vzdolž obale so privesana vseh sort plovila, od malih čolnov in jadrnic do jaht. Od vasi vodi sprehajalna pot, ob njej pa spet kipi, ki pa večinoma za razlago zahtevajo malo več od tistih v Oslu.
    In vroče. 29 stopinj, oblakov samo za okras, modro morje, idilična vas z impozantnim granitnim ozadjem. Res eden od bolj slikovitih krajev, pa sva jih videla kar veliko.    Читать далее

    Посмотреть перевод
  • Skandinavija

    Smögen

    23 июля 2025 г., Швеция ⋅ ⛅ 22 °C

    Po vetrovni noči je bil čas za ogled še ene idilične nekoč ribiške, danes pa turistične vasi. Tudi tu so granitne gmote, že kar hribčki, nametane vsenaokrog, med njimi pa zalivčki. Voda je enkrat lepa modra in kar vabi kopalce, med skalami pa je čisto črna. Ja ja, saj vem, da voda ni črna, ampak na pogled je pa res taka. Po vasi pa gneča turistov, povsod so se razlezli. Tudi daleč po tistih granitnih gmotah.
    Pa še pa še tistih malih rdečih hišk. Če kdo ne ve, kam bi šel na dopust - evo, najameš eno od teh hišk, pa imaš dopust. Obala in morje sicer nista kot na kakšnem grškem otoku, ampak je pa le nekaj posebnega. Sediš pred hiško na pomolu, noge ti pa bengljajo v morju 😃
    Po tem ogledu pa premik v notranjost. Ob cesti pa - po moji strokovni kmečki presoji - pilja in polja pšenice, gorčice in soje. Ali pa česa drugega, zgledal je tako 🤔    Читать далее

    Посмотреть перевод
  • Skandinavija
    51

    Håverud

    23 июля 2025 г., Швеция ⋅ ⛅ 24 °C

    V tem kraju še vedno obratuje vrhunski primerek tehnične dediščine. V 19. stoletju so si zamislili, da bi s sistemom zapornic omogočili plovbo z jezera Vänern (3. največje jezero v Evropi!) na višje ležeče sosednje jezero in naprej, toda vstop je bil zaradi brzic deroče rečice prezahteven. Ampak so našli nekoga, ki je znal streti ta oreh. Zamislil si je najprej nekaj prekatov z zapornicami, nato pa akvadukt, dobesedno most za ladjico, preko katerega plovilo pluje nad hudourniško strugo spodaj in, evo pa je ladjica na zgornjem jezeru. Ker pa bi se jadrnica z jamborim zaletela v železniški most nad akvaduktom, si je projektant zamislil še dvižni železniški most, ki košček proge nad akvaduktom postavi lepo pokonci in jambor brez nezgode zdrsne mimo. In nad vsem tem je še cestni most, ki pa je že tako visoko, da ga vse skupaj nič ne moti. Plovna pot, nad njo železnica, nad obojim pa še cesta. Genialno. Samo še denar so napraskali, pa je bilo zgrajeno. Edin midva sva za pet minut zgrešila spuščanje dveh plovil na spodnje jezero.Читать далее

    Посмотреть перевод
  • Skandinavija

    Läckö Slott

    24 июля 2025 г., Швеция ⋅ ☀️ 24 °C

    Grad stoji ob jezeru Vänern (isto jezero, kot včeraj). Zgrajen je bil koncem XIII. stoletja. Sprva je bil cerkvena trdnjava, v XVI. stoletju pa je švedski kralj nacionaliziral cerkveno premoženje, torej tudi ta grad. Nacinalizacija zgleda da ni izzum povojne Jugoslavije.
    Grad je sicer zanimiv, manjkalo pa jim je parketarjev in še kakšnih drugih mojstrov za "zaključna dela v gradbeništvu", kot temu rečemo danes. Po lišpu parketa in stropov je ptujski grad ohoho lepši. Zgleda, da Švedska nazaj v zgodovini ni bila tako nesramno bogata, kot Prusija in Francija.    Читать далее

    Посмотреть перевод
  • Skandinavija
    2

    Foteviken Museum, Höllviken

    25 июля 2025 г., Швеция ⋅ ⛅ 22 °C

    Če je bilo že toliko slišati in videti o vikingih, je bilo nujno pogledati še en muzej. Največji vikingom posvečen muzej je v Oslu, ampak je žal zaprt do leta 2027, menda bo največji tak muzej na svetu.
    Ta muzej tu je bil bolj muzejček na prostem, so pa uprizorili romantično igro, v kateri so se malo bojevali, malo pa slepomišili, dokler se glavna zaljubljenca nista nehala fajtat in si končno izpovedala ljubezen do groba. No ja, prej ga je še ona zabrisala s strehe. Ampak je preživel in potem sta srečno živela še in še let, razen če ne.    Читать далее

    Посмотреть перевод
  • Skandinavija
    2

    Öresundsbron in Stevns klint

    26 июля 2025 г., Дания ⋅ ☁️ 22 °C

    Adjö Švedska, God dag Danska, vmes pa prečenje 16km morja. 8km po mostu, potem po umetnem otoku, nato pa še 4km skozi predor pod morjem. Tisti umetni otok je iz materiala, ki so ga izkopali iz predora. Pametno so rešili problema odlaganja izkopanega materiala, potem pa še zazelenili in pogozdili, tako da se sploh ne vidi, da otoka ni ustvarila mati narava.
    Ker imava iz začetnega dela potovanja na Danskem še nekaj dolgov, sva se ustavila pri Unescovih klifih Stevns klint. Odpešačila sva 6km v eno stran, za las ujela še dekle v sladoledarnici, ki je že zapirala in si privoščila ful dobr sladoled v ful hrustljavem kornetu. Tako dobro, da sem pozabil slikat. Potem pa še 6km nazaj. Vmes sva si seveda še ogledovala te slavne klife, malo od spodaj gor, malo pa od zgoraj dol. Jp, hudo lepo je vse skupaj.    Читать далее

    Посмотреть перевод
  • Skandinavija

    Dodekalitten

    27 июля 2025 г., Дания ⋅ ☁️ 19 °C

    Danes samo še malo po Danski, bolj transfer kot potepanje. Samo ogled kiparske stvaritve (Dodekalitten = dvanajst kamnov). 12 kipov, 7 - 9 m visokih, glave visoke 2m, vse skupaj pa pospremljeno z računalniško sproti komponirano in izvajano elektronsko glasbo. Zanimivo, ampak jaz včasih razmišljam bolj kot Alfi Nipič v enem od njegovih nesmrtnih šansonov, češ kaj da mu je bolj všeč kot njej 😁
    Potem pa še na zadnji trajekt. Če so bili na Norveškem kar po zmernih cenah, še posebej iz predplačila, je bil ta dansko-nemški nesramno drag. Ker vreme ni bilo prijazno, sva se kar skrila na postlo v Berniju, da naj niso videli trajekt-mani. Ker sicer bi naju nagnali na palubo.
    In potem nemške avtoceste, kolone, delo na cesti, vsi nekam dirkajo. Men je blo na Skandinaviji bolj všeč tud za volanom, ne samo nasploh.    Читать далее

    Посмотреть перевод
  • Skandinavija

    Lübeck

    28 июля 2025 г., Германия ⋅ ☁️ 19 °C

    Mesto, od katetega ustanovitve je preteklo skoraj tisoč let. Nekoč cvetoče trgovsko, kulturno in politično središče, ob koncu druge svetovne vojne pa prvo mesto v Nemčiji, ki so ga zavezniki bombardirali. Temeljito. Tako temeljito, da so nevede potopili tudi ladjo s 7000 taboriščniki. Tako blizu je bil tudi za njih konec te morije, potem pa... Noč. Za zmeraj.
    Danes je spet cvetoče mesto. Vse so obnovili, Unesco ga je vzel pod zaščito. Reka Trave med lepo urejenimi bregovi, slikovite stavbe z zanimivimi fasadami, najmanj pet cerkva s svojimi koničastimi v nebo štrlečimi zvoniki. Pa uličice s še bolj slikovitimi na pol skrivnimi prehodi na notranja dvorišča. Tam pa klopce, ljudje posedajo med zelenjem. Glede na to, da sva to mesto izbrala samo za prenočitev, se je imenitno izkazalo s svojo slikovitostjo.    Читать далее

    Посмотреть перевод
  • Skandinavija

    Neukirchen, za prenočit

    29 июля 2025 г., Германия ⋅ ☀️ 15 °C

    Danes 600km nemških avtocest. Če ne bi blo treba tako pazit, bi bil živ dolgčas. Ampak ni, ker precej prehitevaš, v glavnem kamione, ki jih je pa na miljone (tole je blo zaradi rime 😁). Itak še bolj drugi prehitevajo tebe. Od Berlina do Minhna je skoz najmanj tri-pasovnica + odstavni pas. Ob mestih je tudi po 5 pasov + po odstavnem se vozi.
    Pa po nemških avtocestah ni omejitve hitrosti, razen če je. Ampak to je bolj ob mestih in kjer so Straßenarbeiten. Teh je pa veliko, zraven pa v paketu pride še Stau.
    Na čist levem prehitevalnem pasu sem bil samo dvakrat, da sem prehitel kamiondžijo, ki je prehiteval kamiondžijo. Pa ne divjam, da ne bo pomote, sploh ne zdaj zaradi manjše tehnične težave na prednjem levem kolesu. 94 po gps, 102 po števcu. Čisto levi prehitevalni pas je v Nemčiji rezerviran za tahitre, to so tisti, ki imajo hude avte (to so skoraj vsi) in ki znajo dobr vozit. To tud znajo skoraj vsi, razen če ne. Potem je pa huda Verkehrsunfall. In poleg tahudih posledic, včasih nepopravljivih, je spet Stau. Danes sta bili na najini poti dve nesreči. Rešilcev ni blo več, so pa bili policaji in gasilci in pri eni ene 10km kolone, pri drugi pa vsaj 20km vozil na treh pasovih. Kamioni pošlihtani lepo na desnem pasu, osebni na dveh pasovih, vmes pa še reševalni pas. Če se znajdeš v taki koloni, lahko samo še potegneš ročno, skuhaš kavo in vržeš en tarok. Ali pa rešiš kakšno križanko. Ali pa prebereš pol kriminalke. Vmes pa še na wc, če ga imaš s seboj. Če ga nimaš, maš pa problem 😵‍💫    Читать далее

    Посмотреть перевод
  • Skandinavija

    Doma

    30 июля 2025 г., Словения ⋅ ☀️ 24 °C

    Evo. Še nekaj avstrijskih avtocest, pa četrt slovenskih, pa smo doma. Menda je šele z nama prišlo v Ljubljano tudi sonce.
    52 dni, 11.800km + kakšnih 60 s trajekti. Stroške, predvsem pa vtise bova pa strnila, ko prideva mal k seb. Ja, pa Bernija bo treba prijaviti k okulistu. Al pa na optiko 🤔Читать далее

    Посмотреть перевод
    Окончание поездки
    30 июля 2025 г.