Še skok do Monopolija, eno postajo naprej, pet minut s hitrim vlakom (cca 150 km/h) naravnost proti jugu.
Tu se turisti lepše razporedijo po večjem mestecu, tako da je gužva pravzaprav le po najbolj turistično vročih ulicah in najboljših restavracijah.
Tako smo tudi mi morali pred vrati oštarije Perricci najprej počakat, potem pa pridobit štiri stole v mama&papa style prehranjevalnici. Ta mlada dva sta pred leti že jedla tu in naju z navdušenjem zvlekla ponovno na sveže testenine z morskimi sadeži. Dve porciji na rdeče z mešanico, dve porciji na belo/zeleno s školjkami. Zraven vrček domačega belega, da človek lažje dočaka jed. Povzamem s tremi besedami: za prste obliznit!
Potem smo zadovoljno nahranjeni šli en krog ali dva po ulicah Monopolija, med cerkvami do pristanišča in nazadnje še na poslovilni aperol. Karte za vlak nazaj imamo že kupljene, samo še vagon najdemo ta prav'.Read more
Traveler
Mislim, da ne more čakat...
Traveler
🥹❤️