Coron town

Danes pa je prosti dan, dan za počitek bolečih meč od vseh stopnic in plavanja na izletih :) Dolgo spanje, potem pa na pozen zajtrk, menjat denar in malo “izgubljanja” med ulicami, pijača v rooftop baru, pa spet malo naokoli. UV index je 12, kar je ekstremno, tako da je senca naš prijatelj, kolikor se le da. Mestece je malo, prehodiš ga sem in tja, če se ti ljubi, v roku slabe ure v celoti. V bistvu, opažanja in lahko tudi kot neke vrste popotniški nasveti je to, da je gotovina tukaj še vedno kralj. Se da plačati z kartico, ampak ne povsod, ponavadi tam, kjer so cene višje. Tudi menjati denarja ne gre povsod. Zaenkrat smo najbolje menjali na letališču v Manili ob prihodu. Pijača je več ali manj poceni, malo pivo cca 1.20 eur, liter piva 3.30 eur. “Veselje” se začne pri hrani. To je drugačna Azija…imajo svoje jedi, ampak povsod in v večini skače ven “zahod”. Pa to da so bili Španska kolonija je tudi vidno. Dosti je povsod tapas opcij, burritoti celo, burgerji seveda, poudarek na pujsu in tisto kaj domačini očitno največ jedo, ob cesti - pohana kura. Štiri kosi pohani beder, so cca 2.50 eur, dodaj kepo riža in bo to 3 eur. Razmerja so noro porušena in v eno tako “zahodno” past, smo se nalašč sami dali ujet danes, ker smo imeli čas.

Vsepovsod piše, beremo ocene, najboljša pizzeria na Coronu, “must try”, če te ni tja do 18.00 ure, je vrsta, ker ljudje čakajo. No, mi smo šli danes na zgodnje kosilo tja, vrste res še ni bilo, pred vstopom v lokal te prosijo da se sezuješ, kar je celo simpatično. Naročimo dve pizzi, čakamo dolgo, vmes gladko sprazniš pivo, da natočiš še enega. In potem pride ta izkušnja. Ja, pizza je bila dobra, ampak daleč od tega, kako dobro jim dela marketing. Če vsi čakajo tako dolgo, potem mi je jasno zakaj stojijo v vrsti zvečer :). Cena…dve pizzi, banana smoothie, Cola in dva piva, 28 eur. Za tukaj drago, nekako enako kot pri nas približno. In razmerja, ki so tukaj povsem porušena so ta, da ena morska pizza recimo stane 690 pesotov (cca 12 eur), medtem ko vodiči (ali natakarji, ki strežejo to isto pizzo), zaslužijo povrečno 15.000 pesotov na mesec. Torej mora nekdo skoraj dva polna dni delat, da si lahko privošči tukaj pizzo? Zagotovo je to bil zadnji taki “izlet” v to, da nas bodo tako obrali, je pa zanimivo kako deluje vse skupaj. Upam, da imajo vsaj natakarji kako večjo plačo kot 500 pesotov na dan, če že morajo streči tako drage in vsaj zame, precenjene pizze. Skratka, pijača je poceni, hrana draga, povsod pa se avtomatsko prištejejo 5% za napitnini, tak da se jim tudi ameriški vpliv pozna :)

Da se izognemo vročini, se zatečemo v sobo, malo počitka, malo ruma (pol litra ruma je 90 peostov - 1.30 eur - očitno si tu lažje alkoholik kot sit :) ) in spakirat kovčke za jutrišnji premik. Coron je sicer destinacija, ki se jo splača videti, verjetno pa je dovolj 3 noči, opraviti izlete, kot smo jih mi in iti naprej.

Z triciklom še gremo do pristanišča, kjer smo z voucherjem dvignili karte za trajekt, da se jutri izognemo gneči, vse uredimo in še na večerjo. Azijsko, ta pravo :)

Jutri ob 6.00 nas čaka premik z triciklom v pristanišče in potem pet in pol ure vožnje do otoka Palawan, na El Nido. El Nido Palawan je opisno eden najlepših otokov na svetu. Veselim se tega in upam, da nas bo ta sanjski raj res osvojil. Več o tem pa v nadaljevanju.Read more