El Nido

Rano jutro, 5.30, tako se začne dobra stara Milena od Novih Fosilov, pa tudi naš današnji dan. Dogovorjeno nas pobereje s triciklom, dostavijo v pristanišče in tam se začne procedura. Prvo preverjanje kart, potem narbtnikov, vse ostre predmete in vžigalnike poberejo. Plačati je potrebno še 20 pesotov takse za pristanišče in potem prideš do čakalnice. Tam morajo vsi vse torbe zložiti v ravno vrsto, nakar pridejo kužki, ki veselo vohajo, če kdo nosi kake droge. Danes sta bila pridna en Jack Russel terrier in Labradorec. Drog ni bilo. Končno lahko gremo na trajekt. Pričakoval sem, glede na slike večjega, ampak načeloma sploh ni bilo slabo. Bilo bi zelo udobno lahko, če ne bi klime gonili na 15 stopinj. Mi smo bili na najbolj spodnjem mestu, počutili smo se kot hladilnici. Še dobro, da smo imeli eno malo koco s seboj, s katero smo se verjetno ubranili ozeblin. Vmes pa smo se šli gret na sredinski del trajekta, ker je bilo enostavno preveč. Prvi dve uri mineta hitro, lepo hitro drsimo preko morja in potem….motorji se upočasnijo, trajekt obrne, sledi najava kapetana, da se vračamo v Coron, zaradi težav z motorjem.

Vsi prebledimo, s polomljeno angleščino mi razlaga en iz posadke, da morda bo tam drugi trajekt za nas. Vsi možni slabi scenariji gredo skozi glavo, ode nočitev, odejo že plačani izleti…štala. Fantje nekaj skačejo po trajektu, počasi se trajekt obrne in sliši se pospeševanje. Preizkuša motor. Sledi nova najava kapetana, da nadaljujemo pot proti El Nidu. Do tad nervozna publika, počinje sa navijanjem :) Dobro se je izšlo, preostanek poti smo vozili malo počasneje iz z belim dimom iz enega motorja, ampak prišli smo. In to je najbolj važno. Vse ok, sicer s samo polurno zamudo, kar je ob misli, če bi se rs morali vrniti, povsem zanemarljivo. Tu smo, v raju. In res je noro.

Od pristanišča se do našega hotela sprehodimo skozi mesto, tukaj je vzdušje drugačno, sproščeno, vse izgleda na easy. Vmes, ker nismo imeli zajtrka še nekaj malega pojemo in potem pridemo v naš Frendz hostel. Bravo, samo to. Dobrodošlica, dobimo lesene palčke z vsak svojim imenom za welcome drink na rooftop pool baru danes zvečer, uredili nam bodo prevoz v Puerto Princesso čez tri dni, bazen na strehi s pogledom, soba z pogledom na ta zaliv in še njihova “hišna” agencija Haqqy life, s katero gremo na izlete v naslednjih dveh dnevih. Takoj se zmenimo že za en današnji izletek in sicer Canopy walk na katerega gremo po tem, ko se seveda namočimo in popijemo prvo pijačo na bazenu na strehi, kjer ne dajo nazaj denarja, ampak poker žetone, s katerimi potem plačuješ dalje. Danes je beer pong fešta na strehi, takose si lahko sam delaš (2 kom za 150 pesotov)…res kul.

Canopy walk skratka, je malo plezanja, da se sprehodiš po vrhu apnenčastih pečin in že uživamo v čudovitem razgledu na El Nido in zaliv Bacuit. Canopy walk je sestavljen iz jeklenih stopnic, visečih mostov, mrež in ploščadi, ki so pritrjene na skale. 430 pesotov na osebo. Je pa dobro, da smo šli popoldne, ker se ni ravno fino vzpenjati v tej vročini. Razgled je vreden napora, viseči most pa prečkaš dvakrat. Je za oddelat. Samo da so otroci zadovoljni :)

Prvič tukaj po 7 dnevih srečali tudi naše sodržavljane :) Prvi se je kregal z ženo, druga dva pa sta menda istospolna. Lepo. Večerja je bila danes odlična, The Food Truck pri našem hotelu, cene pa kot več ali manj povsod. Vse skupaj, 26 eur, s pijačo vred. Ceneje je samo na ulici, pa še to je razlika morda 1-2 eur na osebo. In ko se vrnemo v hotel, še uletimo na welcome party, lesene palčke unovčijo vsi novi gosti, eni se bodo zdaj lepo spoznavali, mi pa gremo po dolgem in pestrem dnevu, spati v tem ne ravno tipičnem “družinskem” hotelu :)Read more