Filipini 2024

Spet zgodnje bujenje, tokrat ob 5.30, da se sestavimo in ob 6.20 nas že čaka po dogovoru tudi naš današnji voznik. Danes imamo privatno turo, za zaključek in prvo nas pot nese iz otoka Panglao, preko mosta na otok Bohol. Do vasice Lila, kjer se dan začne s plavanjem z morskimi psmi kitovci. Morski pes kitovec je vrsta morskega psa, ki je največja živeča riba na svetu. Zraste lahko do 18,8 metra in tehta do 15 ton. Je filtrator, kar pomeni, da se prehranjuje s planktonom in majhnimi ribami tako, da sesa vodo skozi usta in jo filtrira s škrgami. Ima značilen vzorec lis in črt na temno sivi koži ter široka usta, ki lahko merijo 1,55 metra. Človeku ni nevaren, mi smo pa danes z njimi plavali.

Kitovci živijo v toplih tropskih in subtropskih oceanih po vsem svetu. So selivke in prepotujejo velike razdalje, da bi našle hrano in partnerje. Običajno so samotarji, včasih pa tvorijo skupine do 100 osebkov. So počasne in se lahko potopijo do 1800 metrov globoko. Ogroženi so zaradi prelova, izgube habitata, onesnaževanja in podnebnih sprememb. Za nas poteka vse hitreje, saj nam naš voznik ureja vse sproti in hitro. Iz avta skozi registracijo, do briefinga, na čoln in smo že v vodi s tem nežnim velikanom. Noro je biti v vodi tako blizu tako velikega bitja. Morda je bila vidljivost malo slabša, ampak vseeno je bila to edinstvena izkušnja.

Ko se stuširamo kar tam in preoblečemo v suha oblačila, nadaljujemo pot proti “čokoladnim gričem” - Chocolate Hills. Tudi od tega voznika izvemo ogromno in sicer to, da so čokoladni griči naravni čudež v Boholu na Filipinih. Gre za več kot 1268 gričev, ki so videti kot čokoladni kupčki, ko trava v sušnem obdobju porjavi. So priljubljena turistična atrakcija in Unescov seznam svetovne dediščine, vsega skupaj, kar se je razraslo tudi z drevjem, jih je pa baje kar preko 1700. Imajo dve legendi kako so nastali, prva je, da sta se dva velikana obmetavala z blato, druga pa, da je velikan imel drisko. Zanimivo je to, da je baje to nastajalo miljone let in je bilo vse včasih pod vodo in da so dejansko sestavljeni iz koral. Iz ogledne točke se naužijemo tega fenonema, ko nadaljujemo naprej.

Gremo pogledat tarsierje. Tarsier opica pravzaprav ni opica, ampak vrsta primata. Tarsierji so majhni, nočno aktivni in imajo ogromne oči in dolge repe, so mesojedci in skačejo do 1.5 metra. Sorodni so opicam in opicam, vendar se razlikujejo od lemurjev in drugih primatov. Obstaja približno 13 vrst tarsierjev, najdemo pa jih le na različnih otokih jugovzhodne Azije, vključno s Filipini. Ena najbolj znanih vrst je filipinski tarsier, ki je endemit otokov Bohol, Samar in Leyte. Dejansko se ga najde samo tukaj na celem svetu. Torej edinstveno spoznavanje.

Nadaljujemo do “Man made forest”, umetni gozd v Boholu, ki je projekt pogozdovanja, ki zajema dva kilometra zemlje vzdolž meje mest Loboc in Bilar. Je priljubljena turistična atrakcija zaradi hladnega in senčnega okolja, slikovitih razgledov ter bližine čokoladnih gričev in drugih znamenitosti. Gozd je v glavnem sestavljen iz mahagonijev, ki so jih domačini posadili pred več kot 70 leti.

Potem je čas za kosilo in gremo na križarjenje po reki Loboc. Križarjenje po reki Loboc je sproščujoč in prijeten, vkrcamo se na plavajočo restavracijo, ki streže samopostrežno kosilo, medtem pa občudujemo slikovit razgled na reko in okoliški gozd. Poslušamo tudi živo glasbo in si ogledamo kulturne predstave domačinov. Križarjenje in odlično kosilo traja približno eno uro in z napolnjenimi želodci si ogledamo še prostor z metulji, pticami in pitoni. Naprej še do cerkve Baclayon, zgodovinsko in arhitekturno čudo v Boholu. Je ena najstarejših kamnitih cerkva v državi, zgrajena iz koralnih kamnov in jajčnih beljakov v 18. stoletju. Ima preprosto, a elegantno pročelje, veličasten glavni oltar in muzej, ki prikazuje različne verske starine. Je prav tako uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine.

Kot zadnja zadevo pogledamo še spomenik Krvne pogodbe, ki je bila zgodovinski dogodek, ki je zaznamoval prvo pogodbo o prijateljstvu med Španci in Filipinci leta 1565. Izvedla sta jo Miguel Lopez de Legazpi, španski raziskovalec, in Datu Sikatuna, poglavar Bohola, tako da sta oba popila tujo kri, pomešana z vinom. Krvna pogodba je znana tudi kot Sandugo, kar pomeni "ene krvi".

V celem izredno polnem dnevu smo izvedeli še mnogo stvari, tudi kako raste riž, kako,ga pridelujejo, sušijo, itd., tudi to, da po vsakem tajfunu, ko jih dobro narava namuči, so cca 4 mesece brez elektrike tudi, kar pomeni, da se dejansko vsakič znova, vračajo na začetek in gradijo znova. In se vedno ob tem smejejo.

Po osvežitvi v hotelskem bazenu, še malo po mestu, nahranimo novo skotene pasje mladiče na obali, posedimo še na obali z nogami v pesku ob cocktailu za 1.30 eur in po večerji spat. Jutri je zadnji dan, preden se vrnemo domov.Read more