- Show trip
- Add to bucket listRemove from bucket list
- Share
- Day 1–2
- February 14, 2024 at 7:15 PM - February 15, 2024
- 1 night
- 🌙 6 °C
- Altitude: 341 m
SloveniaVelenjsko Jezero46°22’29” N 15°5’3” E
Ljubljana - Istanbul

Nova avantura se začenja. Po 4 letih čakanja, je končno čas za spet konkretno potovanje. V "našo" Azijo. Tokrat so na vrsti, po neuspelem potovanju zaradi tajfuna v letu 2008, končno Filipini. Dolgo jih čakam, zdaj so praktično "tukaj".
Priprave so mimo, plan je narejen, upajmo, da bo šlo vse po planu. Karte so natisnjene in čas je za odhod.
Ampak, da pridemo do tja, bo še minilo nekaj dolgih ur. Pot začenjamo od doma do Brnika, kjer nas čaka prvi let do Istanbula. Tam bo treba zdržati 5 ur, upam, da končno preizkusimo vstop v lounge, ki ga omogoča Diners, da se malo odpočijemo. Jutri pa še nas potem čaka cel dan na letalu, od 6.15 zjutraj krenemo iz Istanbula, 14 ur na letalu do Manile.
V Ljubljani na letališču pretirane gneče ni, vse lepo počasi...še malo pa poletimo.
Turkish airlines je lahko rečem mirno med top letalskimi družbami. Na 2 uri dolgem letu smo dobili vino, sokove, večerjo, tople kruhke, tortico...vrhunsko. Končno je prva etapa za nami. Smo v Istanbulu, v Iga lounge...zastonj hrana, pijača, tuši...lepo. Nekaj pojest in kar se da počivat.Read more
- Show trip
- Add to bucket listRemove from bucket list
- Share
- Day 2–3
- February 15, 2024 at 6:22 PM - February 16, 2024
- 1 night
- ⛅ 7 °C
- Altitude: 341 m
SloveniaVelenjsko Jezero46°22’29” N 15°5’3” E
Istanbul - Manila

Dobro jutro v Istanbulu. Preiskusimo vstop v lounge. Sam ker imam Diners kartico imam prost vstop, za moje dame pa bom doplačal 31 Eur po osebi. Ampak ni hudo, neomejeno hrane, sladic, pijače, zastonj wifi....Nekaj pojemo in se poskušamo malo spočiti. Iz katerega izhoda letimo naprej izvemo komaj ob 4.45 zjutraj. Prej bomo morali vem iz lounga ker je na tri ure omejitev, ki pa ni stroga. Bi lahko podaljšali. Ampak ok...ni slabo...
Medtem ko smo noč preživeli na letališču v Istanbulu, smo počasi tudi dočakali vkrcanje za letalo v Manilo. Dobrih deset ur na letalu, 6 ur prej čakanja na letališču nas je dobro utrudilo. Turkish je izredno lepo skrbel za nas, v bistvu smo prišli siti, 3 obroki, malica vmes….ni da ni.
Prehod meje je bil presenetljivo hiter in enostaven, prtljaga nas je čakala že, esim Holafly dejansko dela in sem lahko preko Whatsappa poklical nastanitev, da so nas prišli iskati. O ta lep kaos :) Kar smo videli od Manile danes, sem kar vesel, da že jutri gremo naprej.
In kaj povedati za uvod o Filipinih. Filipini so arhipelag več kot 7000 otokov v jugovzhodni Aziji, ki ponuja nekaj za vsakogar. Od osupljivih belih peščenih plaž in turkiznega morja do bujnih riževih teras in aktivnih vulkanov. Za potovati Filipini niso najbolj enostavni, ampak o tem sproti, naš plan ne vsebuje vsega kar Filipini ponujajo, verjamem pa, da bo nepozabno.
Filipinci bi naj bili znani po svoji gostoljubnosti in prijaznosti, kar ni nič novega v Aziji za nas, ampak iskreno upam in se veselim te gostoljubnosti. Mi pa nujno rabimo počitek in jutri naprej.Read more
- Show trip
- Add to bucket listRemove from bucket list
- Share
- Day 3
- Friday, February 16, 2024 at 6:40 PM
- 🌙 29 °C
- Altitude: 9 m
PhilippinesNinoy Aquino Manila International Airport14°30’33” N 121°0’3” E
Manila - Coron

Dobro jutro Manila. Telo se počasi prilagaja na 7 urno razliko, tukaj pa se zbudimo v sončno in vroče jutro. Kaj napisati o Manili, morda nekaj malega, ker se ob 11 že danes kar poslovimo od nje. Manila je glavno in drugo najbolj naseljeno mesto na Filipinih. Ima skoraj 15 miljonov prebivalcev. Noro. Leži na vzhodni obali zaliva Manila na otoku Luzon. Je središče gospodarske, politične, socialne in kulturne dejavnosti države. Manila je bila ustanovljena kot španska kolonija in je bila glavno mesto Filipinov do takrat, ko so ga zasedli Američani. Med drugo svetovno vojno je bila Manila močno poškodovana in je bila kasneje obnovljena. Danes je Manila moderno in kozmopolitsko mesto, ki se sooča z izzivi onesnaževanja, prometne zastoje in prenaseljenosti, kar smo videli in gledamo v teh nekaj urah tudi sami. Ob 9 nam dostavijo zajtrk v sobo, potem pa nas peljejo nazaj na letališče, kjer danes poletimo naprej, na otok Coron. Letališče je čisto, vse mirno in brez težav, poletimo točno in že smo na otoku Coron. Prevoz nas čaka kot dogovorjeno, cena je cca 12 Eur za vse tri. Zaenkrat poceni vse. Pridemo v našo lepo sobico in se v miru razpakiramo.
Otok Coron je eden izmed najlepših in najbolj priljubljenih otokov na Filipinih. Spada pod provinco Palawan in je del otočja Calamianes. Otok je znan po svojih čudovitih plažah, kristalno čistem morju, bogatem podvodnem svetu in številnih potopljenih ladjah iz druge svetovne vojne. Danes pridemo tja, se končno ustalimo in si še danes uredimo izlete za ogled tega raja.
Veselimo se tudi, da bomo lahko prav kmalu probali tudi tipične jedi kot so adobo, kislo in slano meso, sinigang, kisla juha z mesom in zelenjavo, lechon, ocvrta prašičja pečenka, halo-halo, sladica iz ledu, mleka in različnih sestavin in balut, kuhano jajce z zarodkom rac. Nisem prepričan da bomo poskusili vse. :)
Zdaj pa je čas za raziskovanje.Read more
- Show trip
- Add to bucket listRemove from bucket list
- Share
- Day 3
- Friday, February 16, 2024 at 7:57 PM
- ⛅ 26 °C
- Altitude: 27 m
PhilippinesCoron11°59’59” N 120°12’23” E
Coron

In je naš dan za spoznavanje z otokom Coron mimo. Zanimivo mestece, klasični azijski kaos v malem, vmes dobri hoteli, restavracije, potem pa kar naenkrat bum in ves “blišč” revščine, umeščen v samo središče mesta. Po glavni promenadi vidiš otroke, ki se igrajo, povsod tricikle, ki so tukaj kot neki “tuktuk”, ob promenadi se v blatu valja nekaj stokilski prašič, za ograjo v blatu dva moška trenirata peteline za petelinje borbe. Navsezadnje, vsepovsod imajo peteline zavezane ob ulici, hišah kar za noge…kot pse. No psi pa so tudi vsepovsod, podobni vsi drug drugemu, verjetno so vsi v sorodu.
Otroci nam mahajo, očitno smo tukaj mi bolj eksotični njim, tekajo in dajejo “petke”, vsi nasmejani. V bistvu nimajo kaj dosti, skoraj nič, pa očitno imajo v sebi veselje do življenja. Očitno vse neprijetne zadeve, ki so jih Filipini deležni, dejansko spremenijo pogled na vse skupaj. Baje so navajeni tukaj, v primeru bodisi cunamija, potresa, ciklona, v roku 3 minut v eno vrečko dati kaj rabijo in vse pustiti za seboj. Nam je to praktično nepojmljivo.
Sprehodimo se do obale, si ogledamo čolne, se slikamo na obali, ob znaku Coron seveda :), in si za 60 pesotov (cca 1 eur) privoščimo vožnjo s triciklom. Zastonj praktično, ampak ne preveč udobno :)
Danes smo si privoščili malo boljše kosilo v Il Kuvo restavraciji, cene nekje kot pri nas, ampak se da mnogo ceneje in od jutri malo bolj gledamo tudi na budget. Malo še nas jetlag daje, zato gremo hitreje spat. Jutri pa nas že čaka “Super ultimate tour Coron” in cel dan bomo preživeli v raju.Read more
- Show trip
- Add to bucket listRemove from bucket list
- Share
- Day 4
- Saturday, February 17, 2024 at 8:04 PM
- 🌙 27 °C
- Altitude: 27 m
PhilippinesCoron11°59’60” N 120°12’23” E
Coron Super Ultimate Tour

Dobro jutro Coron. Jetlag je počasi preteklost in ob 7.30 nas pričaka dober zajtrk na terasi naše nastanitve. Gostitelja sta izredno prijazna, vse uredita, in ob 8.00, kot je bilo dogovorjeno, nas že pridejo iskati za izlet.
Coron Super Ultimate Tour je celodnevni izlet po otokih, ki nas je danes popeljal do nekaterih najlepših in najbolj priljubljenih destinacij na otoku Coron. Celodnevni izlet, kjer smo videli jezero Kayangan, jezero Barracuda, dvojno laguno, Skeleton wreck- potopljena japonska ladja iz druge svetovne vojne, koralni vrt in otoček s peščeno plažo AtwayanBarul.
Vmes so nam kar vmes, na čolnu pripravili zelo dobro kosilo, bilo je vsega, od ribe, kozic, piščanca, njihove azijske nudle, bučo z stročjim fižolom, riž, lubenica itd. Vmes pa smo uživali v kristalno čisti vodi, cel čas bili obdani z osupljivimi apnenčastimi pečinami. Sposodili smo si maske, lahko bi si tudi kajak, ampak glede na videno danes, to ni potrebno.
Bil je pester in lep, poln dan. Po vrnitvi v sobo smo še šli na večerjo, zdaj pa bova z Evo gledala kako našo mami masirajo :) Naročila si je masažo, enourno v sobo, za 9 Eur :)
Cene so odvisne od tega kam greš, lahko daš 40-50 eur za obrok, ali pa za večerjo 13 eur, kot smo dali danes. Pivo je recimo med 1 eur do 1.5 eur. Ni hudega.
Skratka, za jutri smo imeli planiran Escapade tour, na tri malo bolj oddaljene otoke, pa še ne vemo ali bo možno, ker se napoveduje nek močnejši veter. Varnost prva, všeč mi je, da ne delajo na silo, nisem pa pričakoval te morebitne spremembe plana. Če ne bo šlo “Escapade tour”, bomo pa šli na izlet tukaj bližje, na ogled koralnega grebena in potopljenih ladij.
Zdaj pa preden zaspimo, še ogled masaže v živo :)Read more
- Show trip
- Add to bucket listRemove from bucket list
- Share
- Day 5
- Sunday, February 18, 2024 at 9:46 PM
- 🌙 25 °C
- Altitude: 27 m
PhilippinesCoron11°59’60” N 120°12’23” E
Coron Escapade Tour C1

Prebudi nas dobra novica, da je veter dovolj ugoden, da lahko opravimo izlet. Escapade tour je torej na sporedu. Novico smo prejeli na zajtrku, ki smo ga pa morali kar malo poiskati, saj je danes nedelja in poleg svete maše (Filipini so menda edina azijska država, ki so katoliki), imajo večina tudi zaprto. Hitro se pripravimo in kmalu pridejo po nas kar s tricikli. Ob prijavi se malo zalomi, nekaj časa čakamo in na koncu se je vse skupaj izkazalo za prav simpatičen izlet. Vodič Meyr in njegova “posadka” so prav lepo skrbeli za nas. Še zdaj mi sicer ni jasno, kako je kapetan vozil to barko, ampak vse je bilo ok :)
Ljudje, ki so bili danes na izletu so bili proti včerajšnji ekipi prav zoprni, nas ni motilo, smo se bolj kot ne družili in pogovarjali s posadko. In tudi ogromno izvedeli. Vsak od njih za vsak izlet, ki ga naredijo, dobijo plačano 500 pesotov (cca 9 eur). Povprečna plača na Filipinih je cca 300 usd mesečno in več ali manj vsi govorijo enako. V redu je, lepo nam je, varčujemo, da bomo lahko nudili otrokom več. Skoraj romantično, medtem ko “zahod” žene samo “imeti več, več…”. Lepo je iti v svet in videti, slišati, razumeti še kaj več kot samo “pehanje” za “imeti več”. Prav tako smo dobili nasvet, da na naši naslednji destinaciji naj bomo previdni kaj pijemo, ker imajo težave z vodo, zatorej nič leda, samo zaprte pijače. Bomo upoštevali.
Izlet torej :), bil je manj dinamičen kot včeraj, 2 uri vožnje do prve plaže, Ditaytayan beach. V bistvu en tak “mini Zlatni rat na Braču” :), ampak peščen. Voda kristalno čista in sama mivka povsod. Tukaj so nam pripravili tudi kosilo, ki smo si ga pa malo morali skoraj izboriti, saj so naši sopotniki napadli mizo kot piranhe.
Nadaljevali smo naprej do Coco beach, kjer smo uživali na lepi mirni plaži, potem pa še naprej na Malcapuya island, kjer smo še zadnjič na tem izletu se okopali in se potem zagovorili z vodičem. Na poti nazaj nas je pozdravila še lepa mavrica in pristali smo malo po sončnem zahodu. Samo še dobra večerja je bila potrebna, poskusili tudi filipinski sisig, odlično. In zdaj je čas za počitek. Jutri imamo prost dan, okušanje hrane, počitek, malo pogledat po trgovincah, počitek in pakiranje, saj nas spet čaka premik. Kar prehitro letijo tile dnevi.Read more

TravelerLepo,ganljivo,poučno....in na Filipine morate,da zveste to, kar je moj življenski kredo-da je že malo- dovolj!Res lepo si napisal.Ravno danes berem(ti hranim),da bi moral biti tudi zgornji limit bogastva,tako kot je določen prag revščine.Bilo bi preveč lepo,da uspe v praksi!Uživajte in pazite nase,objeme in puse vsem 3!🍀💞
- Show trip
- Add to bucket listRemove from bucket list
- Share
- Day 6
- Monday, February 19, 2024 at 3:01 PM
- 🌬 30 °C
- Altitude: 27 m
PhilippinesCoron11°59’60” N 120°12’23” E
Coron town

Danes pa je prosti dan, dan za počitek bolečih meč od vseh stopnic in plavanja na izletih :) Dolgo spanje, potem pa na pozen zajtrk, menjat denar in malo “izgubljanja” med ulicami, pijača v rooftop baru, pa spet malo naokoli. UV index je 12, kar je ekstremno, tako da je senca naš prijatelj, kolikor se le da. Mestece je malo, prehodiš ga sem in tja, če se ti ljubi, v roku slabe ure v celoti. V bistvu, opažanja in lahko tudi kot neke vrste popotniški nasveti je to, da je gotovina tukaj še vedno kralj. Se da plačati z kartico, ampak ne povsod, ponavadi tam, kjer so cene višje. Tudi menjati denarja ne gre povsod. Zaenkrat smo najbolje menjali na letališču v Manili ob prihodu. Pijača je več ali manj poceni, malo pivo cca 1.20 eur, liter piva 3.30 eur. “Veselje” se začne pri hrani. To je drugačna Azija…imajo svoje jedi, ampak povsod in v večini skače ven “zahod”. Pa to da so bili Španska kolonija je tudi vidno. Dosti je povsod tapas opcij, burritoti celo, burgerji seveda, poudarek na pujsu in tisto kaj domačini očitno največ jedo, ob cesti - pohana kura. Štiri kosi pohani beder, so cca 2.50 eur, dodaj kepo riža in bo to 3 eur. Razmerja so noro porušena in v eno tako “zahodno” past, smo se nalašč sami dali ujet danes, ker smo imeli čas.
Vsepovsod piše, beremo ocene, najboljša pizzeria na Coronu, “must try”, če te ni tja do 18.00 ure, je vrsta, ker ljudje čakajo. No, mi smo šli danes na zgodnje kosilo tja, vrste res še ni bilo, pred vstopom v lokal te prosijo da se sezuješ, kar je celo simpatično. Naročimo dve pizzi, čakamo dolgo, vmes gladko sprazniš pivo, da natočiš še enega. In potem pride ta izkušnja. Ja, pizza je bila dobra, ampak daleč od tega, kako dobro jim dela marketing. Če vsi čakajo tako dolgo, potem mi je jasno zakaj stojijo v vrsti zvečer :). Cena…dve pizzi, banana smoothie, Cola in dva piva, 28 eur. Za tukaj drago, nekako enako kot pri nas približno. In razmerja, ki so tukaj povsem porušena so ta, da ena morska pizza recimo stane 690 pesotov (cca 12 eur), medtem ko vodiči (ali natakarji, ki strežejo to isto pizzo), zaslužijo povrečno 15.000 pesotov na mesec. Torej mora nekdo skoraj dva polna dni delat, da si lahko privošči tukaj pizzo? Zagotovo je to bil zadnji taki “izlet” v to, da nas bodo tako obrali, je pa zanimivo kako deluje vse skupaj. Upam, da imajo vsaj natakarji kako večjo plačo kot 500 pesotov na dan, če že morajo streči tako drage in vsaj zame, precenjene pizze. Skratka, pijača je poceni, hrana draga, povsod pa se avtomatsko prištejejo 5% za napitnini, tak da se jim tudi ameriški vpliv pozna :)
Da se izognemo vročini, se zatečemo v sobo, malo počitka, malo ruma (pol litra ruma je 90 peostov - 1.30 eur - očitno si tu lažje alkoholik kot sit :) ) in spakirat kovčke za jutrišnji premik. Coron je sicer destinacija, ki se jo splača videti, verjetno pa je dovolj 3 noči, opraviti izlete, kot smo jih mi in iti naprej.
Z triciklom še gremo do pristanišča, kjer smo z voucherjem dvignili karte za trajekt, da se jutri izognemo gneči, vse uredimo in še na večerjo. Azijsko, ta pravo :)
Jutri ob 6.00 nas čaka premik z triciklom v pristanišče in potem pet in pol ure vožnje do otoka Palawan, na El Nido. El Nido Palawan je opisno eden najlepših otokov na svetu. Veselim se tega in upam, da nas bo ta sanjski raj res osvojil. Več o tem pa v nadaljevanju.Read more
- Show trip
- Add to bucket listRemove from bucket list
- Share
- Day 7
- Tuesday, February 20, 2024 at 5:21 PM
- ☀️ 28 °C
- Altitude: 12 m
PhilippinesEl Nido11°10’53” N 119°23’31” E
El Nido

Rano jutro, 5.30, tako se začne dobra stara Milena od Novih Fosilov, pa tudi naš današnji dan. Dogovorjeno nas pobereje s triciklom, dostavijo v pristanišče in tam se začne procedura. Prvo preverjanje kart, potem narbtnikov, vse ostre predmete in vžigalnike poberejo. Plačati je potrebno še 20 pesotov takse za pristanišče in potem prideš do čakalnice. Tam morajo vsi vse torbe zložiti v ravno vrsto, nakar pridejo kužki, ki veselo vohajo, če kdo nosi kake droge. Danes sta bila pridna en Jack Russel terrier in Labradorec. Drog ni bilo. Končno lahko gremo na trajekt. Pričakoval sem, glede na slike večjega, ampak načeloma sploh ni bilo slabo. Bilo bi zelo udobno lahko, če ne bi klime gonili na 15 stopinj. Mi smo bili na najbolj spodnjem mestu, počutili smo se kot hladilnici. Še dobro, da smo imeli eno malo koco s seboj, s katero smo se verjetno ubranili ozeblin. Vmes pa smo se šli gret na sredinski del trajekta, ker je bilo enostavno preveč. Prvi dve uri mineta hitro, lepo hitro drsimo preko morja in potem….motorji se upočasnijo, trajekt obrne, sledi najava kapetana, da se vračamo v Coron, zaradi težav z motorjem.
Vsi prebledimo, s polomljeno angleščino mi razlaga en iz posadke, da morda bo tam drugi trajekt za nas. Vsi možni slabi scenariji gredo skozi glavo, ode nočitev, odejo že plačani izleti…štala. Fantje nekaj skačejo po trajektu, počasi se trajekt obrne in sliši se pospeševanje. Preizkuša motor. Sledi nova najava kapetana, da nadaljujemo pot proti El Nidu. Do tad nervozna publika, počinje sa navijanjem :) Dobro se je izšlo, preostanek poti smo vozili malo počasneje iz z belim dimom iz enega motorja, ampak prišli smo. In to je najbolj važno. Vse ok, sicer s samo polurno zamudo, kar je ob misli, če bi se rs morali vrniti, povsem zanemarljivo. Tu smo, v raju. In res je noro.
Od pristanišča se do našega hotela sprehodimo skozi mesto, tukaj je vzdušje drugačno, sproščeno, vse izgleda na easy. Vmes, ker nismo imeli zajtrka še nekaj malega pojemo in potem pridemo v naš Frendz hostel. Bravo, samo to. Dobrodošlica, dobimo lesene palčke z vsak svojim imenom za welcome drink na rooftop pool baru danes zvečer, uredili nam bodo prevoz v Puerto Princesso čez tri dni, bazen na strehi s pogledom, soba z pogledom na ta zaliv in še njihova “hišna” agencija Haqqy life, s katero gremo na izlete v naslednjih dveh dnevih. Takoj se zmenimo že za en današnji izletek in sicer Canopy walk na katerega gremo po tem, ko se seveda namočimo in popijemo prvo pijačo na bazenu na strehi, kjer ne dajo nazaj denarja, ampak poker žetone, s katerimi potem plačuješ dalje. Danes je beer pong fešta na strehi, takose si lahko sam delaš (2 kom za 150 pesotov)…res kul.
Canopy walk skratka, je malo plezanja, da se sprehodiš po vrhu apnenčastih pečin in že uživamo v čudovitem razgledu na El Nido in zaliv Bacuit. Canopy walk je sestavljen iz jeklenih stopnic, visečih mostov, mrež in ploščadi, ki so pritrjene na skale. 430 pesotov na osebo. Je pa dobro, da smo šli popoldne, ker se ni ravno fino vzpenjati v tej vročini. Razgled je vreden napora, viseči most pa prečkaš dvakrat. Je za oddelat. Samo da so otroci zadovoljni :)
Prvič tukaj po 7 dnevih srečali tudi naše sodržavljane :) Prvi se je kregal z ženo, druga dva pa sta menda istospolna. Lepo. Večerja je bila danes odlična, The Food Truck pri našem hotelu, cene pa kot več ali manj povsod. Vse skupaj, 26 eur, s pijačo vred. Ceneje je samo na ulici, pa še to je razlika morda 1-2 eur na osebo. In ko se vrnemo v hotel, še uletimo na welcome party, lesene palčke unovčijo vsi novi gosti, eni se bodo zdaj lepo spoznavali, mi pa gremo po dolgem in pestrem dnevu, spati v tem ne ravno tipičnem “družinskem” hotelu :)Read more

TravelerKaj vse vi doživljate?!Neverjetni ste in SREČA naj bo VEDNO vaša sopotnica na vsaki najmanjši potki!Torej raj tam res obstaja in naša Evica vse to vidi že tako mlada.Upam,da zajema vse lepote(in bedo)tega sveta z veliko žlico,to je vse več vredno kot vse nerealne ocene v šoli.Ona je že svetovljanka,povsod gre,vse zmore in upam,da tudi ona uživa,kot se čuti zate iz odličnega opisa vsega.Zdaj pa lepo aja,aja in jutri novim horizontom naproti.Objeme,puse in spet moje:čuvajte se in radi se imejte!🍀🐞💞
- Show trip
- Add to bucket listRemove from bucket list
- Share
- Day 8
- Wednesday, February 21, 2024 at 6:20 PM
- 🌙 27 °C
- Altitude: 12 m
PhilippinesEl Nido11°10’53” N 119°23’31” E
El Nido Tour A

Včerajšnja zabava se je končala ob cca 23 uri, ko je obvezen nočni mir, zato zjutraj malo potegnemo in pred izletom kar spodaj v Hubu pojemo odličen zajtrk. Haqqy Life se znajo iti bom rekel, vse pripravljeno, check-in procedura, razdelitev v skupine, skeniranje QR kode, ki te doda v Whatsapp skupino za delitev fotografij in posnetkov. Smo že bili marsikje, no, tile so malo dvignili letvico. Iz hotela skupaj odrinemo proti čolnom, takoj na začetku se že malo zmočimo in prva destinacija je Big lagoon. Tukaj je nujno vzeti kajak, ampak je tukaj samo 300 pesotov in potem veslanje od mesta vezanja barke, do velike lagune. Krasna narava, otrok pravi, da je najboljši del današnjega dneva bilo ravno tole. Nadaljujemo mimo apnenčastih otokov do mesta za snorklanje, potem pa nadaljujemo do otoka, kjer mojstri vržejo v vodo mizo, s kajakom na obalo pripeljejo hrano in na lepi peščeni plaži pojemo kosilo in nahranimo se Komodo zmaja, ki nas obišče na plaži. Zaradi vetra se odločijo, da naslednje snorkling mesto izpustimo in odložijo nas na 7 Commandos beach. Krasna plaža, pesek kot moka, palme in zadaj kulisa apnenčastih otokov. Vse skupaj danes, kjer smo pluli je, kot da si v nekem ogromnem Halong bayu v Vietnamu, res je lepo.
Na 7 Commandos Beach imamo dve uri, nekateri igrajo odbojko na mivki, kopamo se, poskusimo spet neko sladico njihovo, kot Carski praženec z vmešano banano, ampak je kompaktno, kot neki buhtelj. Odlično. Cel dan sonca, morja in peska se konča z žurko na barki, kjer se je plesala Macarena, YMCA, pelo se je Sweet Caroline in cela skupina smo zaključili in nazdravili z kozarčkom žganja na strehi našega hotela ob bazenu. Problem je samo to, da sem se počutil kot senior (kar očitno tudi sem :) ) , saj so bili vsi v skupini okoli 20 let ali malenkost več. Z Jasmino bi verjetno lahko bila večini starša, Eva pa si je lahko pogledala kako bo izgledalo z njeno generacijo čez par let :)
Iz strehe slišimo, da že imajo pozdrav novo prispelim gostom, spet se poje Happy Birthday nekomu, turnir v Beer pongu je pripravljen, mi pa na kratek sprehod, pogledat food market, na večerjo in se spočit.Read more
- Show trip
- Add to bucket listRemove from bucket list
- Share
- Day 9
- Thursday, February 22, 2024 at 8:52 AM
- 🌬 28 °C
- Altitude: 12 m
PhilippinesEl Nido11°10’53” N 119°23’31” E
El Nido town

Ker smo sedem ur naprej, lahko danes praktično čestitamo babi Darji za rojstni dan točno, ko odbije 22.2. v Sloveniji. Vse najboljše babi, bodi nam zdrava in naj bo težav čim manj. Radi te imamo.
Mi pa smo na polovici in danes se odločimo, da na El Nido Tour C ne gremo. Kljub temu da je plačana, bomo zamudili Helicopter Island, Hidden Beach, Secret Beach in Talisay Beach. Ampak Tajci imajo prikladen “rek”, “same, same, but different”, zato bomo, da se ne prekurimo, to pač “požrli”. Rabimo vsi skupaj malo počitka, tako da danes magnezij in elektroliti na zalogo :)
Bomo pa zato si malce bolj privoščili El Nido mestece, ki si ga sicer ob natrpanem urniku ne bi mogli. Malo podatkov, El Nido je obmorska občina v otoški provinci Palawan. O osupljivi naravni lepoti sem že pisal, še posebej arhipelag Bacuit, ki ga sestavlja 45 otokov in otočkov z apnenčastimi pečinami, belimi peščenimi plažami in turkizno vodo. Danes bomo pač štiri take plaže izpustili. Vse za višje cilje, da uspešno pripeljemo potovanje do konca.
El Nido velja tudi za eno najboljših otoških in plažnih destinacij na svetu, vsega skupaj pa ima El Nido 50.494 prebivalcev od leta 2020. Glede na to, kako to,izgleda v živo, je povsod problem prenaseljenost, o kontarstih pa sem tudi že pisal. Izrazito tudi tukaj. Do El Nida najbolj ensotavno res ni priti, saj ima letališče Lio, ki ga servisira samo družba AirSwift, kolikor sem gledal, z malo leti in skoraj nobene razpoložljivosti. Druga možnost je, da lahko obiskovalci letijo v Puerto Princeso, glavno mesto Palawan, in se z avtobusom ali kombijem odpeljejo v El Nido. Naša pot je bila “hibridna srednja izbira”, da smo do sem prišli z trajektom iz Corona in jutri odhajamo naprej v Puerto Pricesso z kombijem, zjutraj ob 7.00. Vožnja traja cca 5 ur, saj med vso džunglo in apnencem niso verjetno vrhunske ceste. Upamo, da nam bo hitro minilo. Ker pa so taki premiki naporni, smo tudi za danes vzeli “timeout”. Še nas čakajo plaže.
Dan smo izkoristili za spanje, za ogled še 2 km oddaljenega drugega dela mesta, ki ni ob obali, nič posebnega. In zvečer za sprehod skozi ulice, trgovinice in dobro večerjo v Hubu ob našem hotelu. Na strehi spet se slišijo basi, mi pa smo današnji dan proslavili z “happy hour”, plačaš ena, dobiš dva, mango margaritami. Potovalke so pripravljene, jutri ob 6.40 nas čaka premik v Puerto Princesso.Read more

TravelerNajprej hvala za VSE čestitke!Je pa zame klic na klic in sms na sms naporno.Bi kdo rekel,da me imajo vsi TAKO radi-sem prestara,da padam na to.Eni res iz srca,drugi"pro forma".Nisem se še vsem javila in vrnila klic.Res sem utrujena-zdravila,vsaj salata,kurjenje,briketi na balkon(dečka z darilom-lepo!),bom še to skušala opraviti ta večer.Upam in verjamem,da avion- NE,dobra izbira,tako piše tista ga.ko sem ti poslala.Če še imaš,preberi.Kombi in ozke ceste zna biti tudi "divje",a vendar imajo prakse.Đungla pa ima "ljubke kačice"-pitone ki stiskajo?!Skratka:,uživajte in spet rečite,da "preveč mislim in skrbim".Eni nič ,eni premalo,preveč pa ni nikoli biti oprezen.Kako me naj ne skrbi za vse kar mi pomeni v življenju?In za to se maxi trudim!!!SlD
- Show trip
- Add to bucket listRemove from bucket list
- Share
- Day 10
- Friday, February 23, 2024 at 2:13 PM
- ☀️ 29 °C
- Altitude: 27 m
PhilippinesPrincesa Point9°44’23” N 118°44’2” E
Puerto Princesa, Palawan

Očitno smo se navadili vsak večer zabave na strehi, ker se mi zdi, da danes nismo slišali prav nič. Prebujanje ob 6.00, ob 6.30 se pije kava spodaj in točno kot napovedano, 6.40 pride po nas kombi za prevoz do Puerto Princese. Pove nam, da smo samo štirje gostje in odpravimo se na pot. Dejansko smo bili mi trije in še ena iz “našega” Frendz hostla, vmes pa je gospod po poti pobral 11 ljudi, prva dva že v El Nidu, po poti pa ljudje stojijo, pomahajo, človek ustavi, jih nabaše v kombi, izstopijo, mu plačajo in gremo naprej. Svojevrstna oblika “javnega prevoza in sive ekonomije” :) Vsak mu je dal me 100 ali 200 pesotov, tak da, v kolikor vozijo na pol prazne kombije, si lahko očitno vsak šofer še zraven “na roko” zasluži kar nekaj denarja, ki za njihove razmere ni malo.
Pričakovali smo slabšo cesto, sploh ni tako slaba, vmes so odseki, ko se vidi, da je cesto odneslo, iz skoraj šest pasov prideš naenkrat v enega, delo na cesto, skratka zanimiva vožnja, ob opazovanju vsega skupaj, do podeželja in kako živijo. 250 km je od El Nida do Puerto Princese, dejansko smo se ob dveh kratkih postankih vozili 5 ur. Ni malo, vseeno pa ni bilo pretirano, čeprav ponavljal tega dvakrat ne bi na istem potovanju. Življenje na podeželju pa je dejansko neverjetno. Cel čas se ponavlja več ali manj enak vzorec, dve do tri zidane hiše, vulkanizer, restavracija lokalna in trgovinica, okoli pa potem hiše, barake, kolibe in nekaj kar ima streho. Nekatere “stavbe” nimajo ne vrat, ne oken oz. stekel, nekatere so dejansko pokrite s prepletenimi listi palm, tudi stene imajo narejene iz palmovih listov, v okvirju štirih lesenih palic. Da ne govorim o tem, da verjetno o kanalizaciji v ogromno primerih takšnih stavb ni ne duha in ne sluha. Ko se tu začne deževno obdobje in ko tu konkretno pihne, ostane verjetno samo tisto kar ima opeko ali kamen. Bili že ogromno po JV Aziji in videli marsikaj, ampak tukaj je kar posebno glede tega. Po dobrih štirih urah vožnje se začne slika malo “popravljati”, saj se vidi, da se približujemo bolj razvitemu delu. Počasi se že vidijo velike trgovine avto trgovcev, seveda tudi McDonalds, in že smo v Puerto Princesi.
Puerto Princesa je glavno mesto otoka Palawan. Klasično in zelo urbanizirano mesto, populacije cca 310.000 prebivalcev. Tukaj ostanemo samo zaradi tega, kar se baje mora videti, če smo tukaj. In to je najdaljša podzemna reka, ki je označena kot svetovna UNESCO dediščina in ena izmed novih sedmih čudes sveta. Ampak o tem več jutri.
Voznik nas odloži pred hotelom, takoj nas seznanijo z redom :), kadi se samo v enem kotu, v sobi nobene hrane in pijače, red in disciplina. Ampak je čisto, imamo bazen, ki po 5 dobrih urah v kombiju izjemno paše. Po osvežitvi in počitku, gremo malo na sprehod po ulicah. In kakšen sprehod je to bil :) Sprehodili se po mestu, opazovali ta klasičen azijski vrvež, vonjave, vročino, šolarje v uniformah, se sprehodili do Chinatowna, naleteli na tržnico in si napasili čutov na tržnici. Presenečen sem, da je tukaj vse čisto, morski del tržnice je dejansko dišal po morju, tam ko so rezali piščanca so bili povsod pulti brezhibno čisti in meso izgledalo in dišalo odlično. Stojnice z zelenjavo, vsepovsod lepo zloženo, red, skratka, tržnica, ampak vzorna. Nekaj kar v Aziji ne vidiš pogosto. Pa tudi sicer je vsepovsod čisto, wcji v hotelu (skupni), na letališčih, vse je čisto. Realno je nemogoče to povsod, na trajektu recimo je bilo iti na wc samo če je res nujno, sicer pa sem pozitivno presenečen. Tudi ljudje čisti, dišijo…četudi je to “drugačna Azija”, v nekih pogledih bolj skromna ali revna….je na vsaki točki, kjer smo bili doslej, nekaj posebnega. Skozi ta sprehod danes pridemo do obrežja, do parka ob obali. Lokal do lokala, diši tako, da postaneš lačen. Rečemo si, gremo probat, pa gremo še kam naprej. Cene smešne, tukaj so prave cene, liter piva 2.40 eur, rakci in zelenjava v tempuri 3 eur, filipinski nudli s svinjino 3 eur, Cola 1 eur….naročimo tri jedi, pijačo dvakrat, cena vsega skupaj 25 eur, porcije pa ogromne, kot da je to neki azijski Lačni Kekec iz Kranjske Gore. Vrhunsko.
In ko se že skoraj odpravimo domov, ker jutri nas čaka izlet, se malo,še pomudimo v baru, kjer lepo pojejo transvestiti. Še kakšna pijača, pa bi Jasmina bila z njimi na odru, je že vprašala, če jo bom slikal :) Pod črto pa, vsa čast jim za pogum, nihče se ni norčeval iz njih, tudi če so drugačni, so tukaj lahko takšni kot se počutijo. In tudi v tem se lahko najde kakšna “šola” za življenje. Prevoz domov s triciklom nas stane 1 eur, večerni skok v bazen in spat. Jutri je izlet.Read more
- Show trip
- Add to bucket listRemove from bucket list
- Share
- Day 11
- Saturday, February 24, 2024 at 3:46 PM
- ⛅ 28 °C
- Altitude: 27 m
PhilippinesPrincesa Point9°44’23” N 118°44’2” E
Puerto Princesa Subterranean park

Dobro jutro v vroč dan in tukaj imamo zajtrk. Sproti dela en stric tukaj, ki ga očitno imajo za vse, zajtrk je v ceni in ni pripomb. Ob 6.30 pojemo in ob 7.15, kot so napovedali, točno spet do minute, nas poberejo za današnjo turo.
Nas poberejo prve, potem pa sproti še napolnimo kombi in se odpeljemo v 77 km oddaljen nacionalni park, v Sabang. Na poti nam povedo, da je podzemna reka tukaj eden izmed novih naravnih čudes sveta, ostali “novi” so še Ha Long bay v Vietnamu, reka Amazonka v Braziliji, Iguazu slapovi v Argentini, otok Komodo v Indoneziji, Table mountain v Južni Afriki in Jeju otok v Južni Koreji. Procedura je baje tukaj malo drugačna in prosijo nas za potrpljenje, ker postopoma lahko prideš na vrsto. Je pa ogromno ljudi in bolje je iti organizirano kot sam verjetno, saj se baje lahko zelo dolgo čaka. Naj bi nekdo že ko so nas pobirali tam urejal in čakal v vrsti za nas, da smo relativno hitro prišli na vrsto.
Prvo smo sicer preganjali čas z vožnjo po ustju reke, ob kateri rastejo mangrove. Izvemo marsikaj, tudi to, da mangrove podpirajo trajnostne obalne in morske ekosisteme, ščitijo bližnja območja pred cunamiji in ekstremnimi vremenskimi pojavi in da če jih ne bi bilo, bi to blato, ki ga zadržujejo, lahko uničilo koralne grebene, kar pomeni nič več hran za ribe, posledično tudi mi nastradamo. Očitno je vse v naravi povezano, vedeli smo, da moramo čuvati čebele, no, zdaj vemo, da mangrove tudi.
Ko končamo pa končno sledi tisto po kar smo prišli. Pripeljejo nas na Sabang beach, od koder nas po 6-7 ljudi vozijo s čolni po morju, cca 25 min, do obale, kjer je vstop v podzemni svet. Vzame vsak svojo jamarsko čelado in potem se spet čaka, pred vhodom v jamo, saj vožnja znotraj traja 45 minut in je treba malo počakati. Gre za spektakularen jamski sistem, ki ima 8.2 km dolgo reko znotraj, ki se izliva v morje. Na tej poti ima ta reka pod zemljo neverjetne naravne umetnine, ogromne stalaktite, stalagnite, dvorane, slapove, apnenčaste formacije itd. Baje so našli tukaj nek mineral, ki je bil odkrit samo tukaj. Notri letajo, spijo netopirji in cel čas smo opozorjeni, da ko gledamo gor, naj imamo usta zaprta. Smo imeli :) Baje bo trajalo leta ali celo desetletja, da bodo lahko raziskali vse, saj ne želijo spremeniti ničesar, kar bi spremenilo naravo in ekosistem, ki je razvit tukaj. Nobenih flashov se ne sme uporabljati, samo navadna svetilka od vodiča in več ali manj samo tišina. Preden s čolnom vstopiš, dobis audio vodiča in slušalko v uho, ki ti vse sproti razlaga. Na ta način skušajo kar se da ne biti “invazivni” v sam ekosistem jame.
Impresivno je beseda, ki jo zlahka napišem. Res za videt, kljub temu, da je s čolnom možno znotraj pluti “le” 1.6 km, vidimo ogromne impresivne dvorane, formacije narave, skale, prehode, stebre itd., ko po 45 minutah spet ugledamo dnevno svetlobo. Počakamo našo “gondolo”, ki nas spravi nazaj v Sabang, pojemo kosilo in ura in pol vožnje nazaj v mesto.
Malo osvežitve v bazenu, malo počitka in potem še en sprehod do veleblagovnice, ki je kot iz nekih prejšnjih časov, ki smo jih živeli sami. Luštno. Potem pa še na “rivo”, na večerjo, dve večerji z zaključkom glasbe v živo spet…danes je bila druga ekipa :) Jutri se nam začne zadnja etapa potovanja, let na Cebu.Read more

TravelerVse to je PRAVLJIČNO in nam,ki nismo in nikoli ne bomo to videli in vsega tega doživeli samo-VAU!Vesela sem za te vaše užitke,ta znanja in spoznanja,najbolj pa je to dragoceno za Evico,a se verjetno zdaj pri 13 tega niti ne zaveda.A pozabila ne bo nikoli in veliko bo priložnosti,ko se bo v življenju lahko s tem vsem doživljanjem postavljala.Večina ljudi še Slovenije ne pozna,malo jih Evropo,malo je srečnežev,ki so videli tako velik del sveta.Jaz sem vesela za vaš pogum,vztrajnost,"radovednost"...in PONOSNA!👍👍👍💌
- Show trip
- Add to bucket listRemove from bucket list
- Share
- Day 12
- Sunday, February 25, 2024 at 9:24 PM
- ☁️ 26 °C
- Altitude: 16 m
PhilippinesBasdiot9°56’51” N 123°21’60” E
Cebu - Moalboal - Panagsama beach

Danes se naučimo še enkrat, da ni lahkega premika na Filipinih. V Puerto Princesi pojemo zajtrk, odpeljejo nas na letališče, Jasmina v času čakanja oddela masažo kar na letališču in čas je do odletimo proti Cebuju. Cebu Pacific Air letalo je novo, udobno in let traja slabo uro. Vmes celo popestrijo let z malim kvizom in nagradami za potnike. Nekaj kar še nismo doživeli. Pričakamo prtljago in naš voznik se že javi preko Whatsappa, da nas čaka. Vse poteka gladko, točno, res so dobri. Na tej točki bi morali s taxijem do avtobusne postaje in potem z avtobusom do mesta Moalboal, izbrali pa smo bolj prijazno pot, za malo več denarja in si organizirali transfer preko agencije Blurange. Nimam pripomb. Septembra 2023 sem to rezerviral, brez da bi jih opomnil, so me kontaktirali in danes zvečer celo vprašali kako je vse potekalo. Odlično.
Cebu je največji otok v regiji Visayas, ima bogato zgodovino. Takoj se vidi, že iz zraka tudi, da je tukaj razvitost malo večja. Moderno mesto, ne tako ogromno in nabito kot Manila, malo bolj “prijazno”. Mi gremo z našim voznikom Lyndonom kar skozi in naprej. Proti Moalboalu. Moalboal je majhno obalno mestece, ki je najbolj znano po tem, da se tam hodi gledat jate sardin. Miljoni sardin, ki plavajo skupaj in delajo neverjetne vzorce in oblike v vodi. Blizu so tudi Kawasan slapovi, samo mestece pa je umirjene atmosfere, mi smo od točke, kjer se gre gledat sardine, v hotelu ki je dobesedno 50 m stran.
Sama vasica je od Cebuje odmaknjena 90 km, kljub temu pot traja cca 4 ure, saj se prvih 50 km voziš skozi ena sama urbana okolja. Praktično se iz letališča pelješ skozi center mesta Cebu, potem pa si mesta kar sledijo, kot da se mesto skoraj ne konča. Vmes ponovno podeželski prizori in v času, ki smo ga imeli skupaj nam Leydon pove marsikaj. V bistvu so nam zelo podobni, tudi pri njih je pujs “kralj živali”, pove da imajo najraje prašiča in ob postanku, ko ga peljemo na kosilo, končno poizkusimo Lechon. (Bil je v zadregi, ko smo ga povabili, da je z nami). Nam dobro znan odojek :). Odlično. Ne ravno tipično za ta konec sveta, ampak Španci so jim dali to ljubezen do pujsa in vsega kar je s tem povezani (ocvirki, pečenje, itd.) dobro v “kri”. Baje je tudi tukaj veliki problem s holesterolom, in baje ni zabave brez pečenja :) Skromni so res ti ljudje in njihov moto je baje, vedno se smej. Res so prijazni.
Pot danes je torej, ko končno prispemo v Moalboal, Panagsama beach, ki je cca 4 km oddaljena od mestnega središča, trajala spet cca 6 ur. Kaj dosti peska tukaj ni, je pa izredno simpatična vas, vse skupaj manj kot 30.000 prebivalcev z Moalboalom, z izjemno odprto in umirjeno atmosfero. In res je…”kul”. Rezerviramo si turo s sardinami jutri, ker brez vodiča baje ne gre, potem pa se sprehodimo skozi te mini “uličice”, posedimo v lokalih, fino jemo za mali denar, tu je še ceneje, preden gremo počivat. Jutri torej sardine, Kawasan slapove pa bomo izpustili, ker je cca 45 minut vožnje v eno smer, tam si lahko samo 3 ure baje in cena taxija je 2000 pesotov, tuktuka pa 1500 pesotov. Dovolj imamo vožnje in po morskem druženju, bomo uživali in vpijali to sproščenost.Read more

TravelerMi je zelo všeč kaj doživljate in kako tazmišljate.Kot sem že rekla-POČITnice je treba počivati.Tempo videti vse in takoj itak ne gre.Všeč mi je tisto o smehu,duhovno so pa zelo razviti.Tu v Evropi so pred kratkim začeli z nekimi sestajanji,kjer so se vsi na silo režali.Preprost Filipinec pa ima to v genih,da je SMEH zdravilo za vsak njegov dan.Evica moja,zapomni si!Modrosr si slišala na Filipinih,ki te polepša in osreči in tiste okoli tebe!Pujsa bi jaz tudi,sploh je vsa hrana videti zelo.privlačna.Uživajze!Puse💞
- Show trip
- Add to bucket listRemove from bucket list
- Share
- Day 13
- Monday, February 26, 2024 at 1:01 PM
- 🌬 28 °C
- Altitude: 16 m
PhilippinesBasdiot9°56’51” N 123°21’60” E
Moalboal Sardine run

Današnji dan pa začnemo kar takoj s sardinami. Ob 9.00, točno nas pred hotelom opremijo z maskami in jopiči, sprehodimo se iza vogala in že nas dva vodiča peljeta po plaži. Vmes razložijo, da bomo prvo videli sardele, potem pa še želve. Kratek sprehod ob plaži in že gremo v globlje vode.
Proga za sardele v Moalboalu je izjemen naravni pojav, kjer milijoni sardel privabljajo očitno turiste iz vsega sveta. To je eden najboljših krajev na svetu za opazovanje tega spektakla, saj lahko zlahka snorklamo ali se potapljamo s sardinami in drugim morskim življenjem, kot so želve itd. Sardine so na voljo vse leto, dostop do njih pa je prost, dobesedno s plaže. V bližnjih trgovinah si sicer lahko izposodi opremo za potapljanje, priporoča pa se, da se pridružimo vodenemu ogledu za bolj priročno in varno izkušnjo. Dejansko smo bili sami mi trije in dva vodiča, s tem da je en še naredil odlične posnetke. Sardine run je v bistvu nekaj, kar mora preizkusiti vsak popotnik v Moalboalu, saj je edinstvena in nepozabna avantura. In tudi naša je bila. Ko se je začela gneča, smo se umaknili na drugo mesto in nekaj časa plavali z veliko lepo želvo. Res lepa izkušnja, redko je možnost, da si del tega, kar ponavadi občudujemo na National Geographicu. Ko končamo, speremo sol iz sebe in gremo na pozen zajtrk, danes smo si ga zaslužili. Za tem pa manjši sprehod skozi vas, punce opravijo še manjši shopping in malo stran iz vročine. Popoldanski dež malo prav pride, ampak je zelo hitro spet sonce in vročina.
Jasmina si privošči masažo ob obali, midva z mlado popotnico kupiva spominke in greva na teraso na pijačo in čakat sončni zahod. Dočakamo ga skupaj, večerja, mango mojito, trošimo na hrani :)
Gremo še malo naokoli, posedet, okušat hrano, danes je dan za škampe in gambere, na treh različnih mestih :), vmes urejamo in dogovarjamo vse za prevoz jutri naprej, ker so bile najmanj dve spremembi in potem končno v hotel. Čas je, da spakiramo še enkrat, saj jutri, nadaljujemo pot naprej, ob 6.00 v Oslob in naprej na otok Panglao, Bohol.Read more

TravelerRes je vse EDINSTVENO!Skoraj neverjetno!Vaše "radovednosti" še ni konec,kot berem,menjava terena.Saj res,da na tako dolgi poti treba izkoristiti čimveč,verjetno se na Filipine ne hodi večkrat.Bravo za Evo,da parira tempu,to je zato,ker sta jo že majčkeno navadili in je to njej čisto ok.Upam,da je vse videno "spravila" v svojo glavico in poleg spominov nabrala tudi ogromno znanja.Več ve kot učiteljica,ki take zadeve predava(s prstom po zemljevidu)Samo za čestitati je vsem 3,tebi pa genialno organizacijo,da vse štima.Samo živi in zdravi pridite domov!!!❤️❤️❤️
- Show trip
- Add to bucket listRemove from bucket list
- Share
- Day 14
- Tuesday, February 27, 2024 at 2:42 PM
- ⛅ 30 °C
- Altitude: 13 m
PhilippinesAlona Beach9°33’3” N 123°46’32” E
Panglao Bohol

Noben premik na Filipinih ni enostaven in tudi današnji je bil poseben. Vstajanje ob 5.00, ker so nam včeraj sporočili, da je morda bolje iti malo prej, zaradi prometa itd. Kako prav so imeli. Lyndon je spet naš voznik za danes in čaka nas že pred hotelom ob 5.45. Krenemo na pot, vmes se ustavimo v obcestni pekarni, kupimo 7 vrst peciva, krofe, sladice, itd., vse skupaj stane 35 pesotov (1 eur je 58 pesotov). Neverjetno. Do mesta Oslob je cca 90 km, ampak imajo samo eno cesto, ponekod solidna, ponekod pa je beton, ampak luknjasta bolj kot najslabši makadam.Lyndon nam pokaže, kjer je dobesedno zradiralo dele obale in so zdaj zgrajeni že novi nasipi in cesta, ko so imeli dve leti nazaj “super tajfun”. Baje sta do sedaj bila samo dva “super tajfuna” na Filipinih, očitno tiste “navadne” niti ne štejejo kot kaj posebnega. Izvemo, da osnovna šola pri njih traja 6 razredov, potem pa kar naprej v srednjo. Boljše šole so vedno plačljive, omejitev na cesti na otoku Cebu nimajo (dejansko ne moreš tu hitro vozit), zdravstvo je javno, ampak vsi plačujejo, ker je storitev boljša in hitrejša, delajo neprestano, delodajalec jim morda odobri lahko letno 7 dni dopusta. Marsikaj izvemo na tej skoraj tri ure dolgi poti. Ustavimo se še na ogledu divjih opic, jih malo nahranimo z bananami in potem naprej proti mestu, kjer nas čaka trajekt za Panglao.
In kako dobro, da je rekel, gremo prej. Namreč, nič na voucherju kaj mi je pisalo, ni veljalo. Imeli smo napisan uraden odhod ob 11.30, trajekt so danes zjutraj prestavili zaradi vremena na 9.30. Seveda nisem prejel nobenega obvestila. Preden smo odpotovali, so spremenili mesto pristanka, tudi to ni veljalo in sem moral vmes na trajektu urejati s hotelom, da so nam na pravo mesto poslali prevoz. Če ne bi šli prej in bi se zanašali na podatke iz voucherja in aplikacije, bi danes ostali v Oslobu. Noro.
Sama izkušnja trajekta pa je tudi zgodba zase. Prideš tja, se vpišeš na seznam, pogledajo kovčke, nam ne zaračunajo dodatno za veliko prtljago, potem pa se postavimo v vrsto na obali. Trikrat nas vozijo iz obale do “trajekta” s prtljago. Oni se smejijo, nam je malo neugodno, ampak ok, se vkrcamo. Malo večje plovilo, z lesenimi klopmi po sredini, ki se premikajo prosto, razdelijo nam rešilne jopiče, vprašam če lahko dobim večjega, mi reče, daj si ga samo na eno ramo, to je samo zaradi kontrole. Super :)
Potem pa se začne pot, zaprejo sprednja vrata in kisik se zmanjša, v ožini, ki smo jo prečkali danes kar lepo piha, valovi cca 1.5 metra, kmalu se začne prestavljanje ljudi in iskanje zraka, potem vmes malo “festivala bruhanja”, ko po dveh urah le prispemo do Momo beach na Panglao. Lepo valovi, “trajekt” privežejo 100 m od obale in začnejo s transferjem ljudi in na koncu še prtljage do obale. Da ljudje iz “trajekta” stopijo na čoln, ki jih odpelje do obale, morajo čakati da se obe plovili z nihanjem v vodi ujameta, vmes mali čoln naredi dve luknji v bok “trajekta”, prvo rundo potnikov, tudi moji dve popotnici pred obalo obrne bočno in jih val zalije, vrnejo se po nas, nas zalije od zadaj in gospodu tudi dvakrat motor zalije morje. Ko smo vsi potniki le varno na obali, še čakamo kovčke, ki pridejo na obalo, začuda brez, da bi se zmočili pretirano, pa motor jim je nehal delati na tej zadnji furi z kovčki. Samo lahko rečem “svašta”, vsi zdravi, suhi in veseli, je pa to bilo kar zanimivo doživetje in izkušnja.
Najdemo naše kovčke in našega voznika, pripelje nas do naše zadnje nastanitve tukaj. Tiptop hotel, simpatično, čisto, poceni, restavracia zraven pa streže tudi “segedin golaž”, švicarski fondue, roesti, sirovo klobaso z zeljem….skratka…kot “v Nemčiji”. :)
Pojemo in dobimo ključe, soba super, mala terasica spredaj, 3 m stran pa lepi velik bazen. Odlično. Odpravimo se še do središča in pogledat na Alona beach. Lepa mirna plaža z belim peskom. Ljudje uživajo, domači otroci s kitarami hodijo okoli in pojejo ljudem na plaži, ogromno psov, tudi punce najdejo 6 komaj skotenih mladičev in se stopijo. Na plaži, umirjeno pričakamo sončni zahod, popijemo pijačo in še večerja.
Panglao je sicer občina in otok v provinci Bohol na Filipinih. Znana je po svojih čudovitih plažah, še posebej Alona Beach, mi smo 10 min peš stran, še dobro da so tuk tuki povsod za mali denar. Tukaj lahko uživamo v kopanju, sončenju in vodnih športih. Panglao je tudi odlično izhodišče za raziskovanje drugih zanimivosti v Boholu, kot so Chocolate Hills, svetišče Tarsier, reka Loboc in še kaj. Vse to nas čaka jutri in tudi vrhunec, plavanje z s kitovci.Read more

TravelerJao,to je "za mlade in nore"(tako pravi pregovor!)Preživeli,vse ok,hvala bogu,na varnem.Ostane še pot do letališča za domov.Zelo,zelo upam,da ne bo kakšne podobne "reprize",da bo vse kot mora biti in je bilo doslej.Uživajte in res lepo se imejte in spet "mati"-PAZITE NASE,ČUVAJTE SE!Puse💌
- Show trip
- Add to bucket listRemove from bucket list
- Share
- Day 15
- Wednesday, February 28, 2024 at 8:44 PM
- ☁️ 26 °C
- Altitude: 13 m
PhilippinesAlona Beach9°33’3” N 123°46’32” E
Whale Shark - Bohol countryside

Spet zgodnje bujenje, tokrat ob 5.30, da se sestavimo in ob 6.20 nas že čaka po dogovoru tudi naš današnji voznik. Danes imamo privatno turo, za zaključek in prvo nas pot nese iz otoka Panglao, preko mosta na otok Bohol. Do vasice Lila, kjer se dan začne s plavanjem z morskimi psmi kitovci. Morski pes kitovec je vrsta morskega psa, ki je največja živeča riba na svetu. Zraste lahko do 18,8 metra in tehta do 15 ton. Je filtrator, kar pomeni, da se prehranjuje s planktonom in majhnimi ribami tako, da sesa vodo skozi usta in jo filtrira s škrgami. Ima značilen vzorec lis in črt na temno sivi koži ter široka usta, ki lahko merijo 1,55 metra. Človeku ni nevaren, mi smo pa danes z njimi plavali.
Kitovci živijo v toplih tropskih in subtropskih oceanih po vsem svetu. So selivke in prepotujejo velike razdalje, da bi našle hrano in partnerje. Običajno so samotarji, včasih pa tvorijo skupine do 100 osebkov. So počasne in se lahko potopijo do 1800 metrov globoko. Ogroženi so zaradi prelova, izgube habitata, onesnaževanja in podnebnih sprememb. Za nas poteka vse hitreje, saj nam naš voznik ureja vse sproti in hitro. Iz avta skozi registracijo, do briefinga, na čoln in smo že v vodi s tem nežnim velikanom. Noro je biti v vodi tako blizu tako velikega bitja. Morda je bila vidljivost malo slabša, ampak vseeno je bila to edinstvena izkušnja.
Ko se stuširamo kar tam in preoblečemo v suha oblačila, nadaljujemo pot proti “čokoladnim gričem” - Chocolate Hills. Tudi od tega voznika izvemo ogromno in sicer to, da so čokoladni griči naravni čudež v Boholu na Filipinih. Gre za več kot 1268 gričev, ki so videti kot čokoladni kupčki, ko trava v sušnem obdobju porjavi. So priljubljena turistična atrakcija in Unescov seznam svetovne dediščine, vsega skupaj, kar se je razraslo tudi z drevjem, jih je pa baje kar preko 1700. Imajo dve legendi kako so nastali, prva je, da sta se dva velikana obmetavala z blato, druga pa, da je velikan imel drisko. Zanimivo je to, da je baje to nastajalo miljone let in je bilo vse včasih pod vodo in da so dejansko sestavljeni iz koral. Iz ogledne točke se naužijemo tega fenonema, ko nadaljujemo naprej.
Gremo pogledat tarsierje. Tarsier opica pravzaprav ni opica, ampak vrsta primata. Tarsierji so majhni, nočno aktivni in imajo ogromne oči in dolge repe, so mesojedci in skačejo do 1.5 metra. Sorodni so opicam in opicam, vendar se razlikujejo od lemurjev in drugih primatov. Obstaja približno 13 vrst tarsierjev, najdemo pa jih le na različnih otokih jugovzhodne Azije, vključno s Filipini. Ena najbolj znanih vrst je filipinski tarsier, ki je endemit otokov Bohol, Samar in Leyte. Dejansko se ga najde samo tukaj na celem svetu. Torej edinstveno spoznavanje.
Nadaljujemo do “Man made forest”, umetni gozd v Boholu, ki je projekt pogozdovanja, ki zajema dva kilometra zemlje vzdolž meje mest Loboc in Bilar. Je priljubljena turistična atrakcija zaradi hladnega in senčnega okolja, slikovitih razgledov ter bližine čokoladnih gričev in drugih znamenitosti. Gozd je v glavnem sestavljen iz mahagonijev, ki so jih domačini posadili pred več kot 70 leti.
Potem je čas za kosilo in gremo na križarjenje po reki Loboc. Križarjenje po reki Loboc je sproščujoč in prijeten, vkrcamo se na plavajočo restavracijo, ki streže samopostrežno kosilo, medtem pa občudujemo slikovit razgled na reko in okoliški gozd. Poslušamo tudi živo glasbo in si ogledamo kulturne predstave domačinov. Križarjenje in odlično kosilo traja približno eno uro in z napolnjenimi želodci si ogledamo še prostor z metulji, pticami in pitoni. Naprej še do cerkve Baclayon, zgodovinsko in arhitekturno čudo v Boholu. Je ena najstarejših kamnitih cerkva v državi, zgrajena iz koralnih kamnov in jajčnih beljakov v 18. stoletju. Ima preprosto, a elegantno pročelje, veličasten glavni oltar in muzej, ki prikazuje različne verske starine. Je prav tako uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine.
Kot zadnja zadevo pogledamo še spomenik Krvne pogodbe, ki je bila zgodovinski dogodek, ki je zaznamoval prvo pogodbo o prijateljstvu med Španci in Filipinci leta 1565. Izvedla sta jo Miguel Lopez de Legazpi, španski raziskovalec, in Datu Sikatuna, poglavar Bohola, tako da sta oba popila tujo kri, pomešana z vinom. Krvna pogodba je znana tudi kot Sandugo, kar pomeni "ene krvi".
V celem izredno polnem dnevu smo izvedeli še mnogo stvari, tudi kako raste riž, kako,ga pridelujejo, sušijo, itd., tudi to, da po vsakem tajfunu, ko jih dobro narava namuči, so cca 4 mesece brez elektrike tudi, kar pomeni, da se dejansko vsakič znova, vračajo na začetek in gradijo znova. In se vedno ob tem smejejo.
Po osvežitvi v hotelskem bazenu, še malo po mestu, nahranimo novo skotene pasje mladiče na obali, posedimo še na obali z nogami v pesku ob cocktailu za 1.30 eur in po večerji spat. Jutri je zadnji dan, preden se vrnemo domov.Read more

TravelerPa tako na dolgo sem se razpisala in ne vem kaj naredila narobe(?)-Jovo na novo!Kaj vse ste videli in doživeli v enem samem dnevu!Fascinantno!To vse bo za večno ostalo v vašem spominu.Človek lahko ogromno bere,gleda potopisne in dokumentarne oddaje in filme,posluša predavanja tistih,ki so to doživeli...a ne da se primerjati z lastnimi izkušnjami.Evica je zdaj lahko "profesor" v šoli za vse,kar je doživela,izkusila,videla...Čestitati vam je za pogum,zgodnja vstajanja,vseh poskusov raznih novosti,ki so unikatne...Res ste vsi 3 super,ti pa res 1A organizator,sem ponosna na vsakega posebaj,Evica pa je spet videla,da je tuje jezike(angleščino)treba znati,če potuješ po našem planetu.VSI se veselimo vaše vrnitve,mislim,da najbolj pliška Isa,veliko mislim nanjo.Puse vsem🐶
- Show trip
- Add to bucket listRemove from bucket list
- Share
- Day 16
- Thursday, February 29, 2024 at 6:51 AM
- ⛅ 26 °C
- Altitude: 13 m
PhilippinesAlona Beach9°33’3” N 123°46’32” E
Alona beach

Zadnji dan, preden jutri odrinemo na dolgo pot proti domu. Danes lahko spimo, prav nikamor se ne mudi. Zajtrk si privoščimo kar v našem hotelu, potem pa malo počivanja ob bazenu. Popotniške brade ni več, potovalke so več ali manj spakirane. Še na zadnji sprehod v mesto in vpijanja vrveža, vibracij, hrane, vsega.
Gremo do plaže torej. Alona beach je sicer priljubljena turistična destinacija na otoku Panglao. Znana je po belem pesku, čisti vodi in živahnem vzdušju. Tukaj je res veliko letovišč, restavracij, barov in trgovin za različne okuse in proračune. Alona beach se imenuje tudi "mali Boracay" zaradi podobnosti s slavno plažo na otoku Boracay. Ni pretirano veliko, ima pa dobro vzdušje. Centralni del je zaprt za tuk tuke in je tam fino hodit. Dejansko je tukaj trgovina do trgovine, gostilna do gostilne. Še zadnji spominki za domov, nahranimo še enkrat pasjo družinico in se sprehodimo ob obali še enkrat. Mati še enkrat gre na masažo, midva z Evo pa na en odličen burger. Dva burgerja, pivo, Sprite in pomfri, 9 eur. Se najde še kak dragulj :)
Še manjša “proslava” ob zaključku v našem hotelu in jutri nas čaka dolga pot domov.Read more
- Show trip
- Add to bucket listRemove from bucket list
- Share
- Day 17
- Friday, March 1, 2024 at 7:57 AM
- ☀️ 27 °C
- Altitude: 11 m
PhilippinesCut-cut Creek14°31’12” N 121°0’45” E
Bohol - Manila - Istanbul - Zagreb

Dan, ko gremo domov. Zajtrk pojemo v hotelu na Panglau, ob 10.30 pa nas že čaka prevoz na letališče. Poletimo proti Manili, kjer nas čaka “malo” čakanja. Kak že gre, ni lahkega premika na Filipinih :) Do pristanka v Manili vse ok, na Boholu celo pripeljejo dva slepa, ki nam ob vkrcanju lepo igrata. Na letalu spet malo kviz in končno prispemo v Manilo. Potem pa nas pustijo čakati malo dalje na prtljago. Ko to le dočakamo, se skušamo iti kar prijaviti na let od Turkish airlines, vendar nam sporočijo, da bo to možno komaj ob 16.30. Sprehodimo se po trgovinah, nekaj pojemo in poskusimo na check-in. Lepo nas postavijo v vrsto, nas v vrsti pustijo čakati do 18.00 ure, ko se le prikažejo za naš let. Končno uspemo se prijaviti, oddati prtljago in potem še skozi varnostno kontrolo. Ob 19.20 le uspemo priti do lounga :)
Vstop v lounge sem si aktiviral tudi preko bančne kartice, za razliko od Dinersa, Lounge Key preko NKBM omogoča prost vstop za eno dodatno osebo. Štiri ure smo lahko tu, ampak ne tokrat, ker ob 20.50 že imamo boarding.
Čaka nas cca 12 ur let do Istanbula, potem pa še 2 uri do Zagreba. Jutri, bomo že doma. Lahko noč in lep pozdav Filipini, dobro jutro domek.Read more

TravelerDanes pa kanta zaizbris noče odpreti.zato nadaljujem tu.Meni si rekel da pridete 1.3.,a se mi je zdelo zaradi vašega oglašanja in debelih ur poti,da ne bo štimalo.Torej 2.3 jutri.Upam,da vam je udobno,ds lahko dremate in za nas je to 1 dan več.Srečno,varno in jutri se slišimo.Puse🍀🍀🍀🐞🐞🐞👍🐶
- Show trip
- Add to bucket listRemove from bucket list
- Share
- Day 18
- Saturday, March 2, 2024 at 1:15 PM
- ☁️ 12 °C
- Altitude: 311 m
SloveniaSlovenske Konjice46°20’15” N 15°25’38” E
Salamat Pilipinas, mabuhay !

Po dolgih 4 letih čakanja, na odpravo vseh Covid19 omejitev in na takšno potovanje, smo končno dočakali Filipine. Naša avantura je bila najbolj naporna do sedaj. Naredili smo skupaj 23.623 km. Največ od vseh potovanj doslej. In res je bila posebna ta avantura. Ne samo, da so Filipini res daleč, tudi posebni so. Malenkost drugačna Azija je tole. Presenetilo nas je, da v vseh dnevih, ki smo jih preživeli tam, nismo videli enega človeka odvreči cigaretnega ogorka. Celo malo kje se sploh lahko kadi. Zdi se, vsaj na destinacijah, ki smo jih obiskali mi, da dobro skrbijo ali se vsaj trudijo skrbeti za okolje. Verjamem, da je na podeželju slika zelo drugačna, ampak naša izkušnja je, da kamorkoli smo prišli, je bilo vse neverjetno čisto. Sobe, WCji, vse čisto. In ja, prijazni so, gostoljubni, ene slabe izkušnje nismo imeli, povsod smo se počutili varne.
Zdaj, ko gledam nazaj, je bil naš plan kar dobro zastavljen, kljub vsemu nas je vse to potovanje utrudilo, v pozitivnem smislu seveda. Premiki na Filipinih niso enostavni, čeprav se zdi, da imajo vse, so letala, so trajekti, so razdalje vseeno takšne, da to terja mnogo energije, časa in nenazadnje, v primerih trajektov, tudi živce in v našem primeru, hvala bogu, tudi nekaj popotniške sreče. Vse se je izšlo po načrtih in to je najbolj pomembno. Še včeraj smo bili na Filipinih, danes smo končno že doma. Utrujeni od poti, se moramo spočiti, potem pa bodo šele prišli na plano vsi mali spomini, kar se nam je dogajalo 18 dni.
Drugačna Azija, netipična hrana za Azijo, Filipinci obožujejo svinjino, so 80 % katoliki, z izjemo Manile (ki bi se je vedno izognil, če se le da) in Cebuja, ne moremo govoriti tukaj o velikih mestih kot so Bangkok, Kuala Lumpur, Singapur in podobno. Res so drugačni. Imaš vse, sanjske plaže, izbor hrane dobesedno iz celega sveta, prijazne ljudi in predvsem vzdušje je bolj sproščeno.
Težko opisati, ampak vse je kot mora biti, vse je bilo na minuto točno, ampak Tajska, Malezija itd., je vse bolj "v pogonu" cel čas, vse je bolj glasno, večje, hitreje....tukaj pa vse lepo "na easy". Ob nedeljah je več ali manj vse zaprto, ker je nedelja, ljudje gredo k maši, tega drugod v Aziji nismo nikoli videli. Posebni so, in vse kar smo izvedeli od ljudi, s katerimi smo delili ure v avtu, kombiju ali kje drugje, lahko rečemo samo to, da so srčni. Gledati njihove družine, ki skupaj sedijo na plaži, imajo svoj mini piknik, gledajo morje in so zadovoljni in srečni skupaj, je skorajda v tem svetu redkost. Naši otroci dejansko imajo vsega preveč in v izobilju. Tukaj pa gledaš, kako ob 7 zjutraj, sami ob cesti v šolo hodijo 6 letni otroci. Samostojno.
In ko daš v vso to "zgodbo" še to, da jih narava vsake toliko časa bodisi s potresi, tajfuni in še s čem, opomni, kako majhni s(m)o, kako morajo, vedno začenjati "znova" in se ob tem še vedno vsi samo smejejo, prepevajo na glas povsod, je to nekaj, kar se velja učiti od njih. Za celo življenje.
Lepo je bilo, zna biti, da se še kdaj vrnemo, tudi mi bolj "na easy", manj intenzivno potovati tja, ampak samo uživati v raju, ker pri 7100 otokih, smo videli le ščepec lepot, ki jih lahko najdemo tam. Sledile bodo nove destinacije, drugačne destinacije, Filipini pa bodo vedno ostali krasna izkušnja, zato HVALA FILIPINI !Read more

TravelerČUDOVITO NAPISANO!S tolikimi čustvi,s toliko opaženih drobnih stvati,ki so nam v "civilizaciji"odpadle,smo jih zavrgli na smetišče zgodovine ali jihsploh nismo poznali.

TravelerNadaljujem-Pa tako zelo so pomembne za vsakodnevno boljše preživetje v teh ihti,brzini,hitenju...za veliko stvarmi ki sploh niso pomembne,tudi ne nujne.Ja,dobro šolo življenja ste opravili in posdbaj Evica,ki se življenja šele uči.Da se pomaga,deli,čuti z drugimi...da nisi ti središče sveta in da je sreča res v majhnih stvareh-v nasmehu,topli besedi komu,da ga povabiš na kos pujsa,da nahraniš psičke brez doma...Nikoli v šoli -ne v osnovni,ne gimnaziji tvoje slavistke niso pohvalile tvojih spisov(zdaj moderno-esejev).TO bi morale prebrati in bi videle,kako lepo,doživeto,spoštljivo,dobesedno prelepo ZNAŠ pisati.Res je ganljivo,velik poklon daljnim Filipinom in njihovim prijaznim zelo pridnim,dalavnim prebivalcem.Tvoj opis res nujno izvabi solze v oči in kot mama,ki jo je bilo strah za njene edine 3 ljubljene osebe,da so tako neskončno daleč,je danes neskončno ponosna in vesela,da ste to vse doživeli in brez vseh težav(mali zdrsi ne štejejo)živi in zdravi prišli domov.Tudi jaz-HVALA FILIPINI,da ste vse to pokazali in naučili moje otroke,da ste jim dali možnost varnosti,da ste mi jih vrnili srečne,polne vtisov in za ogromno stvari bogatejše.Mirno življenje vam želim,brez poplav,potresov in vetrov in moj globok poklon vaši filozofiji preživetja.Hvaležna mama in babi Darja
Happy travels [J]