Filipini 2024

February - March 2024
A 18-day adventure by cerotravels, Jasmina & Eva Read more
  • 19footprints
  • 2countries
  • 18days
  • 190photos
  • 0videos
  • 23.2kkilometers
  • 21.1kkilometers
  • Day 1–2

    Ljubljana - Istanbul

    February 14 in Slovenia ⋅ 🌙 6 °C

    Nova avantura se začenja. Po 4 letih čakanja, je končno čas za spet konkretno potovanje. V "našo" Azijo. Tokrat so na vrsti, po neuspelem potovanju zaradi tajfuna v letu 2008, končno Filipini. Dolgo jih čakam, zdaj so praktično "tukaj".

    Priprave so mimo, plan je narejen, upajmo, da bo šlo vse po planu. Karte so natisnjene in čas je za odhod.

    Ampak, da pridemo do tja, bo še minilo nekaj dolgih ur. Pot začenjamo od doma do Brnika, kjer nas čaka prvi let do Istanbula. Tam bo treba zdržati 5 ur, upam, da končno preizkusimo vstop v lounge, ki ga omogoča Diners, da se malo odpočijemo. Jutri pa še nas potem čaka cel dan na letalu, od 6.15 zjutraj krenemo iz Istanbula, 14 ur na letalu do Manile.

    V Ljubljani na letališču pretirane gneče ni, vse lepo počasi...še malo pa poletimo.

    Turkish airlines je lahko rečem mirno med top letalskimi družbami. Na 2 uri dolgem letu smo dobili vino, sokove, večerjo, tople kruhke, tortico...vrhunsko. Končno je prva etapa za nami. Smo v Istanbulu, v Iga lounge...zastonj hrana, pijača, tuši...lepo. Nekaj pojest in kar se da počivat.
    Read more

  • Day 2–3

    Istanbul - Manila

    February 15 in Slovenia ⋅ ⛅ 7 °C

    Dobro jutro v Istanbulu. Preiskusimo vstop v lounge. Sam ker imam Diners kartico imam prost vstop, za moje dame pa bom doplačal 31 Eur po osebi. Ampak ni hudo, neomejeno hrane, sladic, pijače, zastonj wifi....Nekaj pojemo in se poskušamo malo spočiti. Iz katerega izhoda letimo naprej izvemo komaj ob 4.45 zjutraj. Prej bomo morali vem iz lounga ker je na tri ure omejitev, ki pa ni stroga. Bi lahko podaljšali. Ampak ok...ni slabo...

    Medtem ko smo noč preživeli na letališču v Istanbulu, smo počasi tudi dočakali vkrcanje za letalo v Manilo. Dobrih deset ur na letalu, 6 ur prej čakanja na letališču nas je dobro utrudilo. Turkish je izredno lepo skrbel za nas, v bistvu smo prišli siti, 3 obroki, malica vmes….ni da ni.

    Prehod meje je bil presenetljivo hiter in enostaven, prtljaga nas je čakala že, esim Holafly dejansko dela in sem lahko preko Whatsappa poklical nastanitev, da so nas prišli iskati. O ta lep kaos :) Kar smo videli od Manile danes, sem kar vesel, da že jutri gremo naprej.

    In kaj povedati za uvod o Filipinih. Filipini so arhipelag več kot 7000 otokov v jugovzhodni Aziji, ki ponuja nekaj za vsakogar. Od osupljivih belih peščenih plaž in turkiznega morja do bujnih riževih teras in aktivnih vulkanov. Za potovati Filipini niso najbolj enostavni, ampak o tem sproti, naš plan ne vsebuje vsega kar Filipini ponujajo, verjamem pa, da bo nepozabno.

    Filipinci bi naj bili znani po svoji gostoljubnosti in prijaznosti, kar ni nič novega v Aziji za nas, ampak iskreno upam in se veselim te gostoljubnosti. Mi pa nujno rabimo počitek in jutri naprej.
    Read more

  • Day 3

    Manila - Coron

    February 16 on the Philippines ⋅ 🌙 29 °C

    Dobro jutro Manila. Telo se počasi prilagaja na 7 urno razliko, tukaj pa se zbudimo v sončno in vroče jutro. Kaj napisati o Manili, morda nekaj malega, ker se ob 11 že danes kar poslovimo od nje. Manila je glavno in drugo najbolj naseljeno mesto na Filipinih. Ima skoraj 15 miljonov prebivalcev. Noro. Leži na vzhodni obali zaliva Manila na otoku Luzon. Je središče gospodarske, politične, socialne in kulturne dejavnosti države. Manila je bila ustanovljena kot španska kolonija in je bila glavno mesto Filipinov do takrat, ko so ga zasedli Američani. Med drugo svetovno vojno je bila Manila močno poškodovana in je bila kasneje obnovljena. Danes je Manila moderno in kozmopolitsko mesto, ki se sooča z izzivi onesnaževanja, prometne zastoje in prenaseljenosti, kar smo videli in gledamo v teh nekaj urah tudi sami. Ob 9 nam dostavijo zajtrk v sobo, potem pa nas peljejo nazaj na letališče, kjer danes poletimo naprej, na otok Coron. Letališče je čisto, vse mirno in brez težav, poletimo točno in že smo na otoku Coron. Prevoz nas čaka kot dogovorjeno, cena je cca 12 Eur za vse tri. Zaenkrat poceni vse. Pridemo v našo lepo sobico in se v miru razpakiramo.

    Otok Coron je eden izmed najlepših in najbolj priljubljenih otokov na Filipinih. Spada pod provinco Palawan in je del otočja Calamianes. Otok je znan po svojih čudovitih plažah, kristalno čistem morju, bogatem podvodnem svetu in številnih potopljenih ladjah iz druge svetovne vojne. Danes pridemo tja, se končno ustalimo in si še danes uredimo izlete za ogled tega raja.

    Veselimo se tudi, da bomo lahko prav kmalu probali tudi tipične jedi kot so adobo, kislo in slano meso, sinigang, kisla juha z mesom in zelenjavo, lechon, ocvrta prašičja pečenka, halo-halo, sladica iz ledu, mleka in različnih sestavin in balut, kuhano jajce z zarodkom rac. Nisem prepričan da bomo poskusili vse. :)

    Zdaj pa je čas za raziskovanje.
    Read more

  • Day 3

    Coron

    February 16 on the Philippines ⋅ ⛅ 26 °C

    In je naš dan za spoznavanje z otokom Coron mimo. Zanimivo mestece, klasični azijski kaos v malem, vmes dobri hoteli, restavracije, potem pa kar naenkrat bum in ves “blišč” revščine, umeščen v samo središče mesta. Po glavni promenadi vidiš otroke, ki se igrajo, povsod tricikle, ki so tukaj kot neki “tuktuk”, ob promenadi se v blatu valja nekaj stokilski prašič, za ograjo v blatu dva moška trenirata peteline za petelinje borbe. Navsezadnje, vsepovsod imajo peteline zavezane ob ulici, hišah kar za noge…kot pse. No psi pa so tudi vsepovsod, podobni vsi drug drugemu, verjetno so vsi v sorodu.

    Otroci nam mahajo, očitno smo tukaj mi bolj eksotični njim, tekajo in dajejo “petke”, vsi nasmejani. V bistvu nimajo kaj dosti, skoraj nič, pa očitno imajo v sebi veselje do življenja. Očitno vse neprijetne zadeve, ki so jih Filipini deležni, dejansko spremenijo pogled na vse skupaj. Baje so navajeni tukaj, v primeru bodisi cunamija, potresa, ciklona, v roku 3 minut v eno vrečko dati kaj rabijo in vse pustiti za seboj. Nam je to praktično nepojmljivo.

    Sprehodimo se do obale, si ogledamo čolne, se slikamo na obali, ob znaku Coron seveda :), in si za 60 pesotov (cca 1 eur) privoščimo vožnjo s triciklom. Zastonj praktično, ampak ne preveč udobno :)

    Danes smo si privoščili malo boljše kosilo v Il Kuvo restavraciji, cene nekje kot pri nas, ampak se da mnogo ceneje in od jutri malo bolj gledamo tudi na budget. Malo še nas jetlag daje, zato gremo hitreje spat. Jutri pa nas že čaka “Super ultimate tour Coron” in cel dan bomo preživeli v raju.
    Read more

  • Day 4

    Coron Super Ultimate Tour

    February 17 on the Philippines ⋅ 🌙 27 °C

    Dobro jutro Coron. Jetlag je počasi preteklost in ob 7.30 nas pričaka dober zajtrk na terasi naše nastanitve. Gostitelja sta izredno prijazna, vse uredita, in ob 8.00, kot je bilo dogovorjeno, nas že pridejo iskati za izlet.

    Coron Super Ultimate Tour je celodnevni izlet po otokih, ki nas je danes popeljal do nekaterih najlepših in najbolj priljubljenih destinacij na otoku Coron. Celodnevni izlet, kjer smo videli jezero Kayangan, jezero Barracuda, dvojno laguno, Skeleton wreck- potopljena japonska ladja iz druge svetovne vojne, koralni vrt in otoček s peščeno plažo AtwayanBarul.

    Vmes so nam kar vmes, na čolnu pripravili zelo dobro kosilo, bilo je vsega, od ribe, kozic, piščanca, njihove azijske nudle, bučo z stročjim fižolom, riž, lubenica itd. Vmes pa smo uživali v kristalno čisti vodi, cel čas bili obdani z osupljivimi apnenčastimi pečinami. Sposodili smo si maske, lahko bi si tudi kajak, ampak glede na videno danes, to ni potrebno.

    Bil je pester in lep, poln dan. Po vrnitvi v sobo smo še šli na večerjo, zdaj pa bova z Evo gledala kako našo mami masirajo :) Naročila si je masažo, enourno v sobo, za 9 Eur :)

    Cene so odvisne od tega kam greš, lahko daš 40-50 eur za obrok, ali pa za večerjo 13 eur, kot smo dali danes. Pivo je recimo med 1 eur do 1.5 eur. Ni hudega.

    Skratka, za jutri smo imeli planiran Escapade tour, na tri malo bolj oddaljene otoke, pa še ne vemo ali bo možno, ker se napoveduje nek močnejši veter. Varnost prva, všeč mi je, da ne delajo na silo, nisem pa pričakoval te morebitne spremembe plana. Če ne bo šlo “Escapade tour”, bomo pa šli na izlet tukaj bližje, na ogled koralnega grebena in potopljenih ladij.

    Zdaj pa preden zaspimo, še ogled masaže v živo :)
    Read more

  • Day 5

    Coron Escapade Tour C1

    February 18 on the Philippines ⋅ 🌙 25 °C

    Prebudi nas dobra novica, da je veter dovolj ugoden, da lahko opravimo izlet. Escapade tour je torej na sporedu. Novico smo prejeli na zajtrku, ki smo ga pa morali kar malo poiskati, saj je danes nedelja in poleg svete maše (Filipini so menda edina azijska država, ki so katoliki), imajo večina tudi zaprto. Hitro se pripravimo in kmalu pridejo po nas kar s tricikli. Ob prijavi se malo zalomi, nekaj časa čakamo in na koncu se je vse skupaj izkazalo za prav simpatičen izlet. Vodič Meyr in njegova “posadka” so prav lepo skrbeli za nas. Še zdaj mi sicer ni jasno, kako je kapetan vozil to barko, ampak vse je bilo ok :)

    Ljudje, ki so bili danes na izletu so bili proti včerajšnji ekipi prav zoprni, nas ni motilo, smo se bolj kot ne družili in pogovarjali s posadko. In tudi ogromno izvedeli. Vsak od njih za vsak izlet, ki ga naredijo, dobijo plačano 500 pesotov (cca 9 eur). Povprečna plača na Filipinih je cca 300 usd mesečno in več ali manj vsi govorijo enako. V redu je, lepo nam je, varčujemo, da bomo lahko nudili otrokom več. Skoraj romantično, medtem ko “zahod” žene samo “imeti več, več…”. Lepo je iti v svet in videti, slišati, razumeti še kaj več kot samo “pehanje” za “imeti več”. Prav tako smo dobili nasvet, da na naši naslednji destinaciji naj bomo previdni kaj pijemo, ker imajo težave z vodo, zatorej nič leda, samo zaprte pijače. Bomo upoštevali.

    Izlet torej :), bil je manj dinamičen kot včeraj, 2 uri vožnje do prve plaže, Ditaytayan beach. V bistvu en tak “mini Zlatni rat na Braču” :), ampak peščen. Voda kristalno čista in sama mivka povsod. Tukaj so nam pripravili tudi kosilo, ki smo si ga pa malo morali skoraj izboriti, saj so naši sopotniki napadli mizo kot piranhe.

    Nadaljevali smo naprej do Coco beach, kjer smo uživali na lepi mirni plaži, potem pa še naprej na Malcapuya island, kjer smo še zadnjič na tem izletu se okopali in se potem zagovorili z vodičem. Na poti nazaj nas je pozdravila še lepa mavrica in pristali smo malo po sončnem zahodu. Samo še dobra večerja je bila potrebna, poskusili tudi filipinski sisig, odlično. In zdaj je čas za počitek. Jutri imamo prost dan, okušanje hrane, počitek, malo pogledat po trgovincah, počitek in pakiranje, saj nas spet čaka premik. Kar prehitro letijo tile dnevi.
    Read more

  • Day 6

    Coron town

    February 19 on the Philippines ⋅ 🌬 30 °C

    Danes pa je prosti dan, dan za počitek bolečih meč od vseh stopnic in plavanja na izletih :) Dolgo spanje, potem pa na pozen zajtrk, menjat denar in malo “izgubljanja” med ulicami, pijača v rooftop baru, pa spet malo naokoli. UV index je 12, kar je ekstremno, tako da je senca naš prijatelj, kolikor se le da. Mestece je malo, prehodiš ga sem in tja, če se ti ljubi, v roku slabe ure v celoti. V bistvu, opažanja in lahko tudi kot neke vrste popotniški nasveti je to, da je gotovina tukaj še vedno kralj. Se da plačati z kartico, ampak ne povsod, ponavadi tam, kjer so cene višje. Tudi menjati denarja ne gre povsod. Zaenkrat smo najbolje menjali na letališču v Manili ob prihodu. Pijača je več ali manj poceni, malo pivo cca 1.20 eur, liter piva 3.30 eur. “Veselje” se začne pri hrani. To je drugačna Azija…imajo svoje jedi, ampak povsod in v večini skače ven “zahod”. Pa to da so bili Španska kolonija je tudi vidno. Dosti je povsod tapas opcij, burritoti celo, burgerji seveda, poudarek na pujsu in tisto kaj domačini očitno največ jedo, ob cesti - pohana kura. Štiri kosi pohani beder, so cca 2.50 eur, dodaj kepo riža in bo to 3 eur. Razmerja so noro porušena in v eno tako “zahodno” past, smo se nalašč sami dali ujet danes, ker smo imeli čas.

    Vsepovsod piše, beremo ocene, najboljša pizzeria na Coronu, “must try”, če te ni tja do 18.00 ure, je vrsta, ker ljudje čakajo. No, mi smo šli danes na zgodnje kosilo tja, vrste res še ni bilo, pred vstopom v lokal te prosijo da se sezuješ, kar je celo simpatično. Naročimo dve pizzi, čakamo dolgo, vmes gladko sprazniš pivo, da natočiš še enega. In potem pride ta izkušnja. Ja, pizza je bila dobra, ampak daleč od tega, kako dobro jim dela marketing. Če vsi čakajo tako dolgo, potem mi je jasno zakaj stojijo v vrsti zvečer :). Cena…dve pizzi, banana smoothie, Cola in dva piva, 28 eur. Za tukaj drago, nekako enako kot pri nas približno. In razmerja, ki so tukaj povsem porušena so ta, da ena morska pizza recimo stane 690 pesotov (cca 12 eur), medtem ko vodiči (ali natakarji, ki strežejo to isto pizzo), zaslužijo povrečno 15.000 pesotov na mesec. Torej mora nekdo skoraj dva polna dni delat, da si lahko privošči tukaj pizzo? Zagotovo je to bil zadnji taki “izlet” v to, da nas bodo tako obrali, je pa zanimivo kako deluje vse skupaj. Upam, da imajo vsaj natakarji kako večjo plačo kot 500 pesotov na dan, če že morajo streči tako drage in vsaj zame, precenjene pizze. Skratka, pijača je poceni, hrana draga, povsod pa se avtomatsko prištejejo 5% za napitnini, tak da se jim tudi ameriški vpliv pozna :)

    Da se izognemo vročini, se zatečemo v sobo, malo počitka, malo ruma (pol litra ruma je 90 peostov - 1.30 eur - očitno si tu lažje alkoholik kot sit :) ) in spakirat kovčke za jutrišnji premik. Coron je sicer destinacija, ki se jo splača videti, verjetno pa je dovolj 3 noči, opraviti izlete, kot smo jih mi in iti naprej.

    Z triciklom še gremo do pristanišča, kjer smo z voucherjem dvignili karte za trajekt, da se jutri izognemo gneči, vse uredimo in še na večerjo. Azijsko, ta pravo :)

    Jutri ob 6.00 nas čaka premik z triciklom v pristanišče in potem pet in pol ure vožnje do otoka Palawan, na El Nido. El Nido Palawan je opisno eden najlepših otokov na svetu. Veselim se tega in upam, da nas bo ta sanjski raj res osvojil. Več o tem pa v nadaljevanju.
    Read more

  • Day 7

    El Nido

    February 20 on the Philippines ⋅ ☀️ 28 °C

    Rano jutro, 5.30, tako se začne dobra stara Milena od Novih Fosilov, pa tudi naš današnji dan. Dogovorjeno nas pobereje s triciklom, dostavijo v pristanišče in tam se začne procedura. Prvo preverjanje kart, potem narbtnikov, vse ostre predmete in vžigalnike poberejo. Plačati je potrebno še 20 pesotov takse za pristanišče in potem prideš do čakalnice. Tam morajo vsi vse torbe zložiti v ravno vrsto, nakar pridejo kužki, ki veselo vohajo, če kdo nosi kake droge. Danes sta bila pridna en Jack Russel terrier in Labradorec. Drog ni bilo. Končno lahko gremo na trajekt. Pričakoval sem, glede na slike večjega, ampak načeloma sploh ni bilo slabo. Bilo bi zelo udobno lahko, če ne bi klime gonili na 15 stopinj. Mi smo bili na najbolj spodnjem mestu, počutili smo se kot hladilnici. Še dobro, da smo imeli eno malo koco s seboj, s katero smo se verjetno ubranili ozeblin. Vmes pa smo se šli gret na sredinski del trajekta, ker je bilo enostavno preveč. Prvi dve uri mineta hitro, lepo hitro drsimo preko morja in potem….motorji se upočasnijo, trajekt obrne, sledi najava kapetana, da se vračamo v Coron, zaradi težav z motorjem.

    Vsi prebledimo, s polomljeno angleščino mi razlaga en iz posadke, da morda bo tam drugi trajekt za nas. Vsi možni slabi scenariji gredo skozi glavo, ode nočitev, odejo že plačani izleti…štala. Fantje nekaj skačejo po trajektu, počasi se trajekt obrne in sliši se pospeševanje. Preizkuša motor. Sledi nova najava kapetana, da nadaljujemo pot proti El Nidu. Do tad nervozna publika, počinje sa navijanjem :) Dobro se je izšlo, preostanek poti smo vozili malo počasneje iz z belim dimom iz enega motorja, ampak prišli smo. In to je najbolj važno. Vse ok, sicer s samo polurno zamudo, kar je ob misli, če bi se rs morali vrniti, povsem zanemarljivo. Tu smo, v raju. In res je noro.

    Od pristanišča se do našega hotela sprehodimo skozi mesto, tukaj je vzdušje drugačno, sproščeno, vse izgleda na easy. Vmes, ker nismo imeli zajtrka še nekaj malega pojemo in potem pridemo v naš Frendz hostel. Bravo, samo to. Dobrodošlica, dobimo lesene palčke z vsak svojim imenom za welcome drink na rooftop pool baru danes zvečer, uredili nam bodo prevoz v Puerto Princesso čez tri dni, bazen na strehi s pogledom, soba z pogledom na ta zaliv in še njihova “hišna” agencija Haqqy life, s katero gremo na izlete v naslednjih dveh dnevih. Takoj se zmenimo že za en današnji izletek in sicer Canopy walk na katerega gremo po tem, ko se seveda namočimo in popijemo prvo pijačo na bazenu na strehi, kjer ne dajo nazaj denarja, ampak poker žetone, s katerimi potem plačuješ dalje. Danes je beer pong fešta na strehi, takose si lahko sam delaš (2 kom za 150 pesotov)…res kul.

    Canopy walk skratka, je malo plezanja, da se sprehodiš po vrhu apnenčastih pečin in že uživamo v čudovitem razgledu na El Nido in zaliv Bacuit. Canopy walk je sestavljen iz jeklenih stopnic, visečih mostov, mrež in ploščadi, ki so pritrjene na skale. 430 pesotov na osebo. Je pa dobro, da smo šli popoldne, ker se ni ravno fino vzpenjati v tej vročini. Razgled je vreden napora, viseči most pa prečkaš dvakrat. Je za oddelat. Samo da so otroci zadovoljni :)

    Prvič tukaj po 7 dnevih srečali tudi naše sodržavljane :) Prvi se je kregal z ženo, druga dva pa sta menda istospolna. Lepo. Večerja je bila danes odlična, The Food Truck pri našem hotelu, cene pa kot več ali manj povsod. Vse skupaj, 26 eur, s pijačo vred. Ceneje je samo na ulici, pa še to je razlika morda 1-2 eur na osebo. In ko se vrnemo v hotel, še uletimo na welcome party, lesene palčke unovčijo vsi novi gosti, eni se bodo zdaj lepo spoznavali, mi pa gremo po dolgem in pestrem dnevu, spati v tem ne ravno tipičnem “družinskem” hotelu :)
    Read more

  • Day 8

    El Nido Tour A

    February 21 on the Philippines ⋅ 🌙 27 °C

    Včerajšnja zabava se je končala ob cca 23 uri, ko je obvezen nočni mir, zato zjutraj malo potegnemo in pred izletom kar spodaj v Hubu pojemo odličen zajtrk. Haqqy Life se znajo iti bom rekel, vse pripravljeno, check-in procedura, razdelitev v skupine, skeniranje QR kode, ki te doda v Whatsapp skupino za delitev fotografij in posnetkov. Smo že bili marsikje, no, tile so malo dvignili letvico. Iz hotela skupaj odrinemo proti čolnom, takoj na začetku se že malo zmočimo in prva destinacija je Big lagoon. Tukaj je nujno vzeti kajak, ampak je tukaj samo 300 pesotov in potem veslanje od mesta vezanja barke, do velike lagune. Krasna narava, otrok pravi, da je najboljši del današnjega dneva bilo ravno tole. Nadaljujemo mimo apnenčastih otokov do mesta za snorklanje, potem pa nadaljujemo do otoka, kjer mojstri vržejo v vodo mizo, s kajakom na obalo pripeljejo hrano in na lepi peščeni plaži pojemo kosilo in nahranimo se Komodo zmaja, ki nas obišče na plaži. Zaradi vetra se odločijo, da naslednje snorkling mesto izpustimo in odložijo nas na 7 Commandos beach. Krasna plaža, pesek kot moka, palme in zadaj kulisa apnenčastih otokov. Vse skupaj danes, kjer smo pluli je, kot da si v nekem ogromnem Halong bayu v Vietnamu, res je lepo.

    Na 7 Commandos Beach imamo dve uri, nekateri igrajo odbojko na mivki, kopamo se, poskusimo spet neko sladico njihovo, kot Carski praženec z vmešano banano, ampak je kompaktno, kot neki buhtelj. Odlično. Cel dan sonca, morja in peska se konča z žurko na barki, kjer se je plesala Macarena, YMCA, pelo se je Sweet Caroline in cela skupina smo zaključili in nazdravili z kozarčkom žganja na strehi našega hotela ob bazenu. Problem je samo to, da sem se počutil kot senior (kar očitno tudi sem :) ) , saj so bili vsi v skupini okoli 20 let ali malenkost več. Z Jasmino bi verjetno lahko bila večini starša, Eva pa si je lahko pogledala kako bo izgledalo z njeno generacijo čez par let :)

    Iz strehe slišimo, da že imajo pozdrav novo prispelim gostom, spet se poje Happy Birthday nekomu, turnir v Beer pongu je pripravljen, mi pa na kratek sprehod, pogledat food market, na večerjo in se spočit.
    Read more

  • Day 9

    El Nido town

    February 22 on the Philippines ⋅ 🌬 28 °C

    Ker smo sedem ur naprej, lahko danes praktično čestitamo babi Darji za rojstni dan točno, ko odbije 22.2. v Sloveniji. Vse najboljše babi, bodi nam zdrava in naj bo težav čim manj. Radi te imamo.

    Mi pa smo na polovici in danes se odločimo, da na El Nido Tour C ne gremo. Kljub temu da je plačana, bomo zamudili Helicopter Island, Hidden Beach, Secret Beach in Talisay Beach. Ampak Tajci imajo prikladen “rek”, “same, same, but different”, zato bomo, da se ne prekurimo, to pač “požrli”. Rabimo vsi skupaj malo počitka, tako da danes magnezij in elektroliti na zalogo :)

    Bomo pa zato si malce bolj privoščili El Nido mestece, ki si ga sicer ob natrpanem urniku ne bi mogli. Malo podatkov, El Nido je obmorska občina v otoški provinci Palawan. O osupljivi naravni lepoti sem že pisal, še posebej arhipelag Bacuit, ki ga sestavlja 45 otokov in otočkov z apnenčastimi pečinami, belimi peščenimi plažami in turkizno vodo. Danes bomo pač štiri take plaže izpustili. Vse za višje cilje, da uspešno pripeljemo potovanje do konca.

    El Nido velja tudi za eno najboljših otoških in plažnih destinacij na svetu, vsega skupaj pa ima El Nido 50.494 prebivalcev od leta 2020. Glede na to, kako to,izgleda v živo, je povsod problem prenaseljenost, o kontarstih pa sem tudi že pisal. Izrazito tudi tukaj. Do El Nida najbolj ensotavno res ni priti, saj ima letališče Lio, ki ga servisira samo družba AirSwift, kolikor sem gledal, z malo leti in skoraj nobene razpoložljivosti. Druga možnost je, da lahko obiskovalci letijo v Puerto Princeso, glavno mesto Palawan, in se z avtobusom ali kombijem odpeljejo v El Nido. Naša pot je bila “hibridna srednja izbira”, da smo do sem prišli z trajektom iz Corona in jutri odhajamo naprej v Puerto Pricesso z kombijem, zjutraj ob 7.00. Vožnja traja cca 5 ur, saj med vso džunglo in apnencem niso verjetno vrhunske ceste. Upamo, da nam bo hitro minilo. Ker pa so taki premiki naporni, smo tudi za danes vzeli “timeout”. Še nas čakajo plaže.

    Dan smo izkoristili za spanje, za ogled še 2 km oddaljenega drugega dela mesta, ki ni ob obali, nič posebnega. In zvečer za sprehod skozi ulice, trgovinice in dobro večerjo v Hubu ob našem hotelu. Na strehi spet se slišijo basi, mi pa smo današnji dan proslavili z “happy hour”, plačaš ena, dobiš dva, mango margaritami. Potovalke so pripravljene, jutri ob 6.40 nas čaka premik v Puerto Princesso.
    Read more