Lago di Braies - Lago di Dobbiaco

Dobro jutro ! Danes je dan D! Dan, ko se končno podajamo na dopust. Pot nas bo popeljala iz udobja doma v objem mogočnih gora in kristalno čistih jezer.

Malo po 4.00 uri krenemo na pot, preko Avstrije se cel čas vozimo ob Dravi, do Lienza, preko meje na Južni Tirolski v Italijo in z nekaj krajšimi postanki, smo okoli 9.45 na prvi točki. Naša prva postaja nas popelje v deželo jezerskih čudes, kjer nas čakajo trije pravi biseri narave. Lago di Braies (Pragser Wildsee), imenujejo ga "Biser Dolomitov". To je tisti prizor, ki ga vidite na razglednicah, a v živo je še toliko bolj osupljiv. Tukaj je smaragdno zelena voda, ki se popolnoma zrcali v objemu mogočnih skalnatih vrhov, in lesene čolnarne, s čolni, ki se nežno zibajo na gladini. Vzdušje je nekako res magično. Ampak meni je Soča še vedno najlepša :).

Je pa skoraj nujno, da parking rezervirate v naprej, saj le tako ti dovolijo vstop. Imajo namreč omejen promet med 9.30 in 21.00 uro. Stane 38 EUR, velja 24 ur, od tega pa 15 EUR lahko porabiš za hrano ali pijačo tam v enem izmed treh lokalov. (https://www.pragsparking.com/)

Naredili smo sprehod okoli jezera. Pot je speljana tako, da ponuja fantastične poglede iz vseh kotov, in vsak ovinek razkrije novo, še lepšo perspektivo. Če si kdo želi resnično doživetje, si lahko izposodi lesen čoln in vesla po jezeru – ampak, cena je 55 EUR za 45 minut. Priznam, težko se je bilo odtrgati od te pravljične kulise, ampak nas je čakalo še kar nekaj poti.

Naslednji na poti je bil Toblacher See (Lago di Dobbiaco), jezero z nekoliko drugačnim, bolj umirjenim značajem. Obdan z gostimi gozdovi in slikovitimi gorami, ponuja idealen prostor za sprostitev. Tukaj smo si privoščili kratek sprehod ob obali in opazovali race. Jezero je odlična izhodiščna točka za kolesarske in lažje pohodniške poti, tako da, če ste ljubitelj aktivnega dopusta, si tukaj lahko resnično date duška.

Spet malo naprej, ob cesti obiščemo še Dürrensee (Lago di Landro). Manjše, a zato nič manj spektakularno! Njegova turkizna barva, ki jo ustvarjajo minerali iz okoliških gora, je prekrasna. Še posebej impresiven je pogled na mogočne Tre Cime (Drei Zinnen), ki se dvigajo v ozadju. To je bil kratek postanek za še nekaj fotografij in globok vdih gorskega zraka, preden smo se podali v osrčje Dolomitov.

So veličastni ti Dolomiti, in kaj naj rečem? To ni samo vožnja, to je doživetje! Ceste se vijejo skozi strme prelaze, mimo skalnatih sten, ki se dvigajo proti nebu, in skozi slikovite gorske vasice. Vsak ovinek razkrije nov, še bolj spektakularen razgled. Mogočne gore, ki ponosno stojijo nad zelenimi dolinami, ampak naša izkušnja je bila z dežjem, do cilja :) Ko smo se prebili skozi vse ovinke, preko prelaza Giau (2236 m), smo končno prišli do Cencenighe Agordino. To je dokaj očarljivo mestece v dolini reke Cordevole, avtentično italijansko vzdušje z zgodovinskimi stavbami in prijaznimi domačini. Po vseh teh lepotah in vtisih, ki so se nabrali čez dan, je bilo resnično prijetno priti v mirno okolje in našo nastanitev Locanda Rondolost.

Komaj čakam, da raziščemo lokalno kulinariko, upam, da bo kaj odprto. Zdaj se lahko prepustimo sproščenemu vzdušju, preden se pripravimo na jutrišnje oglede. Danes še samo počitek, sprehod do centra vasice in spat. Upajmo, da nam bo vreme naklonjeno.Read more