Oxford St - Picadilly Circus - Lion King

Današnje jutro je bilo nekaj posebnega. Ob 9. uri smo stali na Oxford Street, ki je bila nenavadno mirna. Videti to ulico, ki je običajno polna tisočev ljudi, skoraj prazno, ti omogoči, da končno opaziš čudovito arhitekturo nad izložbami. Je bilo pa vse zaprto. Tu se vse odpira bolj ali manj okoli 10 do 11 ure. Sprehod smo nadaljevali po elegantni, ukrivljeni Regent Street, ki s svojimi mogočnimi fasadami izžareva prestiž, in zavili v labirint ulic Soha. Tam se še vedno čuti tisti boemski duh starih časov, ko so tu ustvarjali največji glasbeniki in umetniki. Oxford Street je sicer najdaljša nakupovalna ulica v Evropi, dolga približno 2,4 km, na kateri je več kot 300 trgovin. Regent Street pa je bila prva namensko zgrajena nakupovalna ulica na svetu (začetek 19. stoletja), njena značilna krivulja pa je bila zasnovana tako, da je ločila plemiške četrti od revnejših delov mesta.

Kmalu nas je pričakal blišč Piccadilly Circusa s tistimi ogromnimi digitalnimi zasloni in kipom Erosa. Kot pravi ljubitelji kulture smo šli preverit, kje domuje legendarni Fantom iz opere (v gledališču His Majesty’s Theatre). To gledališče je dom Fantoma že od leta 1986. Do smrti kraljice Elizabete II. se je imenovalo Her Majesty’s Theatre, nato pa so ga preimenovali v čast kralja Karla III. To je eden najdlje neprekinjeno izvajanih muzikalov v zgodovini.

Sledil je obisk M&M’s World in LEGO trgovine na trgu Leicester Square. Vonj po čokoladi in neverjetne LEGO kreacije (vključno z ogromnim Big Benom iz kock) so bili obvezna kljukica naše mlade popotnice. M&M’s World v Londonu je največja trgovina s sladkarijami na svetu (razprostira se v štirih nadstropjih). LEGO Store na Leicester Squaru je prav tako baje največja na svetu.

Za kosilo nas je premamil vonj po začimbah v Chinatownu. Londonski Chinatown se je na to lokacijo preselil šele v 50-ih letih prejšnjega stoletja. Prej je bil v East Endu. Ulica Gerrard Street je srce te četrti, kjer so celo ulični napisi in poštni nabiralniki okrašeni s kitajskimi pismenkami. Med rdečimi svetilkami in pisanimi napisi smo si privoščili azijsko pojedino, ki bi lahko privabila kako solzo na oko, ker so cene brutalne. To, kar smo jedli, bi v “naši Aziji” bilo maksimalno 15 EUR. Tukaj smo plačali 70 funtov. Noro.

Popoldne je bilo rezervirano za magijo v Lyceum Theatre. Muzikal Lion King (Levji kralj) nas je popolnoma sezul. Ko so se na odru pojavile prve živali ob zvokih "Circle of Life", so se naježile vse dlake. Kostumografija, glasba in čustva so bili na drugem nivoju – to ni bila le predstava, to je bilo doživetje. Gledališče Lyceum je bilo odprto že leta 1834. Levji kralj v njem neprekinjeno igra že od leta 1999. Za predstavo uporabljajo več kot 200 lutk (vključno z ogromnimi sloni in žirafami). Lutke so narejene tako, da gledalec vidi obraz igralca, kar ustvari unikatno povezavo med človekom in živaljo. Res doživetje.

Po vrhunskem večeru smo se peš vrnili skozi osvetljeni Covent Garden nazaj do Piccadillyja. Vmes še večerja v Mother Mash, domača angleška hrana. Izbereš si pire krompir, mesno pito ali klobase in omako. Ogromno kombinacij okusov. Morali smo probati, ampak ta večerja je bila pa 80 funtov. Brutalne cene, ampak to je del potovanja v London.

Sprehod še nazaj, skozi London ponoči, s tistimi toplimi lučmi in energijo po gledaliških predstavah, ima čisto svojo dušo. Živi mesto, res živi. Samo mi ne bi živeli tu.Read more