Budapest VI. kerület

Zjutraj sva imela zajtrk "kr domač", sveže kajzerce in Argeto pašteto. In že hitiva proti Sinagogi, da si jo prvič ogledava od zunaj in predvsem znotraj. Najina neorganiziranost naju zopet udari po prstih, ker si ne preveriva ur odpiranja. In ker je danes sobota imajo judje...Sabbath. Ja nič, če sva že v rem okolišu greva pa kar dalje proti naslednjim točkam v bližini, "Street food Karavan", "Szimpla Kert" in "Bors", več o tem v nadaljevanju, saj je še bilo zaprto 🙈.
Nič, če je ob 10:30 prezgodaj za te, greva pa v National Hungary Museum, ki je kakšnih 15 min hoje stran. Mogočna stavba z ogromnimi stopnicami kliče v notranjost, še posebej napis "World press photo". Zgodovinski muzeji so vsaj zame dosti zanimivi, kultura in zgodovinski dogodki države pa iz vidika, da vedno kaj novega spoznam. Muzej v 2. Nadstropjih ni tako velik, kot sva jih že videla, vendar po svoje zanimiv, predvsem obdobje od 13. Do 15. Stoletja, ko so bili Celjski grofje in Ogri malo pod napetostjo. Žal edino sled, ki sem jo videl v povezavi z grofje je bil en grb in še to ni pisalo, da je njihov 🤔. Po ogledu muzeja, vse do novejše zgodovine, sva se ponovno odločila, da poizkusiva najino srečo v judovski četrti, kjer sva tokrat prišla na svoj račun. Bors je znana po svojih juhah, Tamara je imela npr. Bučkino z mangom, jaz pa sem poizkusil nekaj z mesom in po nasvetu natakarja. Ni me prepričal nekakšen topel sendvič s špehom, nekimi klobasi in dosti siri - žal je delno romal v smeti. Nato pa zelo zanimivi izkušnje alternativa iz, po mojem mnenju, časa hipijev - Szimpla Kert. Svoj svet z bari in malimi štanti, kjer prodajajo "svega i svašta". Prostori s popisanimi stenami, vsi stoli različni, ogromno zelenja, ampak nič standardov - ojoj 😬. Meni osebno zelo cool in dobro za videt. Nato pa sva zavila še v sosednji vhod, kjer pa je Karavan street food, v upanju, da bova kaj dobrega jedla, se sprehodiva skozi območje. Po ogledu vseh štantov in različnih jedi pred ljudmi, se gledava in odločiva, da rahlo razočarana zapustiva območje. Saj po najinem mnenju, hamburgerji, mehiška hrana in ostalo, razen kakšen krožnik golaža in paprikaša, ki sta izgledala res kot juha, ni nič kar bi lahko novega poizkusila. Lačna odideva proti domu, vmes pa se ustaviva v knjižnici Metropolitan Ervin Szabó Library. Napotiju naju v 4. Nadstropje, kjer se pred nama pokaže knjižnica kot iz kakšnega ameriškega filma, zelene lučke na mizi, visoki stropi, okrašene stene in ogromno ljudi, ki se ne glede na naše poglede, učijo dalje.
Odhitiva domov, malo okrepčila in popoldanskega počitka, pa seveda pocartat Milo. Da bo pa mera polna, greva ob mraku peš do Budapest castle. Hoja ob Donavi, mimo finih hotelov, parkiranimi ogromnimi ladjami in ogromno lučk, ti kar nariše nasmeh na obraz. Grad ki se dviguje na Donavo pa v vsej svoji velikosti riše misli moči preteklosti Ogrov. Na vrh naju ne nesejo noge, ampak vzpenjača, tudi nazaj naju bo, saj sva kupila karto za obe strani 😜. Po ogledu, lačna počasi strmiva proti domu in sproti še v trgovino.Lue lisää