Gargozzi

Jutranja lakota naju je pognala na ulice, da poiščeva in ubijeva lakoto. Mestece San Miniato je mala vasica, tipično Toskansko na vrhu hriba, s kakšno cerkvico na sredini in ozkimi uličicami. In tu ni nič drugače, le da ima kakšne 4 krake, beri grebene iz centra mesta in vsak ima svojo Piazzo. Tokrat sva iskanju trgovinice prišla do Piazza Bonaparte. Google naju odpelje do mesta, kjer bi naj bila odprta trgovina, vendar nič. Že skoraj odideva, najdeva majhen market, kjer dobiva kruh in mortadelo, dišečo :).
Na poti nazaj, ugotoviva, da tu nimajo trgovin, ampak te male markete, mimo mnogo katerih sva šla in nisva videla napisa na vratih "panini". Nasmejiva se s kruhom v nahrbtniku in domov jest. Apartma je bil opremljen z majhno kuhinjo in strmimi stopnicami, po katerih sem moral nesti obe kolesi, samo poglejte si pogled Mile navzdol po njih.
Po zajtrku sva si šla ogledat mesto in ker je tako malo, si hitro na ulicah, po katerih si že šel nekajkrat, ampak nič ne de. Razgledi, predvsem proti jugu, so božansko Toskanski, še posebej v tem vremenu, ko se po gričih sprehajajo sončne in senčne stopinje in naredi vedno unikatni kontrast.
Zanimivi pa so bili določeni detajli po hišah, od starega kolesa, kjer so notri prodajali nova kolesa, tudi Specialized-e :). Lepo okrašeni in stari poštni nabiralniki in nad njimi zelo raznolike hišne številke.
Ob rojstvu pri nas postavimo na dvorišče čim večjo štorkljo, najmanj z imenom novorojenega otroka, včasih pa celo z vsemi podatki otroka, manjka še profil FB, X, ali katerega drugega omrežja, je pa lepo videti v starem mestecu, da niso samo stari, ki jih je veliko, tudi pri njih rojstva. Tako sva na vhodnih vratih stanovanja videla mašno z zvezdico in napisom "E'nato" ter imenom otroka - Mateo.
Zvečer pa kozarec Chiantija in testenine s tuno, kakšna "Italijana".Read more