Очистить поиск
USA Road Trip No. 2
Сначала новые
  • Начало поездки
    17 марта 2019 г.
  • Urban in BarbaraUSA Road Trip No. 2Urban in Barbara

    Dobro jutro iz Fort Lauderdale-a

    18 марта 2019 г., Соединенные Штаты ⋅ ⛅ 21 °C

    Sva na poti proti Orlandu, danes naju čaka ogled Kennedy Space Centra. Na zajtrku sva se ustavila na manjšem letališču v restavraciji Jet Runway Cafe. Egg's Benedict in Steak Omlette sta bila odlična!

    Посмотреть перевод
  • Urban in BarbaraUSA Road Trip No. 2Urban in Barbara

    Dan 1

    18 марта 2019 г., Соединенные Штаты ⋅ ⛅ 22 °C

    Hello USA! It’s good to be back!

    Najina zdaj že redna voznika, Dušanka in Jože, sta naju pravočasno odložila na dunajskem letališču. Le kaj bi brez njiju ;) Hvala vama. Check-in sva naredila že prej prek spleta, oddane prtljage nisva imela, ker sva tokrat tja potovala le s carry-on prtljago. In ja, za ženske je to kar trpljenje. Na srečo mi je ratalo spraviti vse v mali kufer in nahrbtnik. Karte sva si natisnila na avtomatu na letališču, čez kontrolo je šlo b.p. in tokrat se nama je prvič zgodilo, da je bilo letalo ob napovedani uri vzleta dejansko že v zraku. Sva pa imela prigodo med čakanjem na let. Do naju pristopi letališki uslužbenec, da bi nama rad stehtal prtljago. Urban gre z njim, postavi prvi kovček na tehtnico in ta pokaže cca. 12 kg. Preveč, meja je 8 kg. Bo treba it nazaj na check-in okence in plačat. Am ja, ne bo treba. Uslužbenec le ugotovi, da pa mogoče ne čakava na let, ki ga on nadzira, pač pa na tistega zraven. In ja, on je nadziral let od Turkish Airlines, midva sva letela pa z British Airways (BA). BTW, tej ti v carry-on prtljagi dovolijo 23 kg kovček in še 23 kg nahrbtnik. Do te teže sicer prides le, če prtljago napolniš s kamenjem, ampak dobro. Pohvalno.

    Čeprav je let do Londona trajal več kot 2 uri, nisva dobila nobenega brezplačnega obroka in (pazi to!) tudi pijače ne. Čisto vse je za doplačilo. Pa sva si rekla, da žejna pa res ne bova in si naročila Gin Tonic.

    Let in pristanek je bil prijeten. Ker naju je kmalu čakalo vkrcanje na naslednje letalo, sva se na poti ustavila le na Ben&Jerry’s avtomatu. To je tisti super sladoled, ki je pri nas noro drag. Niti pojedla ga še nisva, ko se je bilo treba že prestaviti na letalo. Komaj sva že čakala hrano, od jutra praktično nisva jedla. Dušanka naju bo kregala, saj nama je ponujala vse od banan, do muslijev in čokolade. Pa nisva nič vzela :D Lani sva letela z družbo Lufthansa in bila nad hrano navdušena. Lahko poveva, da tu ni bila nič slabša, kar bi človek pričakoval glede na lestvico najboljših letalskih družb, kjer se BA nahaja dosti nižje od Lufthanse. Madonca, še sladoled so nama postregli! Edina prednost pri Lufthansi je ta, da dobiš 2 topla obroka, pri BA pa le enega, drugi je bil namreč sendvič. Ampak ne kar en, bil je z lososom :) Odličen. Let je bil na trenutke turbulenten, ampak nič kritičnega. Pa fino je bilo poslušati stevarde/se z angleškim naglasom. Kjut :)

    Po nekaj manj kot 10 urah smo bili na ameriški zemlji. Pregled potnih listov je šel skozi bistveno hitreje kot lani. Jaz sem se tokrat uspela počekirat celo elektronsko, Urban je znova prejel X. Hitro je ponovil postopek z oddajo prstnih odtisov pri uslužbencu in že sva bila na vlakcu, ki pelje do dela letališča, kjer se nahajajo Rent a car-i. Tokrat sva rezervirala Premium izvedbo in imela na voljo nama res všečen Dodge Charger. Slikice pridejo ;) Avto je nor! Pa spet sva ga menjala, jao :D Ko sva prišla na mesto, kjer se nahajajo ti premium avtomobili, je bil na voljo en drug Charger. Starejši, drugačne oblike, pa že kar malo načet. Se že vsedeva, ko iz pralnice pripeljejo praktično nov, lepši, nama namenjen model Chargerja. Menjava? Menjava :) In sva se odpeljala.

    Tokrat sva prvič rezervirala nastanitev prek Airbnb. Drugače redno koristiva booking.com, tokrat so bile pa cene za Miami pretirane. In sva uč vrgla še na Airbnb. In najdeva Javierja. Kubanec, ki z ženo že 50 let živi v Miamiju in v enem delu svoje hiše oddaja tako zelo luštn apartma. Kot je gospa sama rekla, nima 5*, ampak jih tudi malo ne pogrešaš. Opremljen je v miamijsko-kubanskem stilu, tuš se nahaja v glavni sobi, na voljo sta še ločena WC in kuhinja. Dbest, res. Pri njima spiva tudi v zaključku potovanja, ko je dejansko na sporedu Miami. Danes sva tu le prespala. Zaspala sva okoli polnoči in se ob 6h že zbudila, da čim prej kreneva proti Orlandu. Danes si ogledava Kennedy Space Center. Gre za vesoljski center, kjer še vedno redno v zrak pošiljajo rakete. Trenutno se še peljeva, saj je iz Miamija do tja več kot 350 km. Obilen in zelo okusen zajtrk sva pojedla v restavraciji Jet Runway Café. Že lep čas si želim poskusiti ta pravi Egg’s Benedict in tu so ga imeli. Hjoj, kako dobro je bilo. Urbanova omleta s steakom pa tudi malo ni zaostala. Še celo kavo so imeli dobro. Turško, za Urbana ;) Jaz si bom na poti privoščila moj čeber bele :)

    Tudi obisk šoping centra Wallmart je že padel. Nabavila sva vse tiste zadeve, ki jih ponavadi rabiva. Plastične krožnike, pribor in lončke :D Pa zobno pasto, seveda.

    Res lepo je biti nazaj. Nekaj je na tej Ameriki ... :)

    P.S. Danes ima rojstni dan moj srednji bratec. Gašper, vse najboljše, be good ;)    Читать далее

    Посмотреть перевод
  • Urban in BarbaraUSA Road Trip No. 2Urban in Barbara

    Dan 2

    19 марта 2019 г., Соединенные Штаты ⋅ 🌧 14 °C

    V Kennedy Space Center (KSC) sva prišla dokaj pozno. Zaradi moje šlampavosti sva naredila skoraj 70 dodatnih km. Ravno, ko sva se peljala mimo razcepa, kjer bi morala zaviti desno, sem izpulila telefon in s tem prekinila navigacijo na ekranu avtomobila. Ker nisva pravočasno videla, da je treba zaviti, sva se odpeljala narobe, bila sva pa na avtocesti, ki ima izvoze vsakih 60 ali 70 km. Ups :)

    V Kennedy Space Centru sva se najprej sprehodila čez vrt kjer je razstavljenih kar nekaj raket, motorjev in ostalega. Sledila je kratka 3D-predstavitev o teleskopu Jamesa Webba, ki bo nadomestil Hubblov teleskop. Zamenjava je bila že večkrat prestavljena in je trenutno planirana za marec 2021. Zanimivo, da komentarja niso imeli posnetega, pač pa je zgodbo v živo prebiral eden od zaposlenih.

    Po predstavi sva se odpravila na Bus Tour. Ta naju je peljal po “živem” delu KSC. Peljali smo se mimo stavbe, kjer skupaj sestavijo plovila in jih potem od tam zapeljejo do izstrelitvene ploščadi – Vehicle Assembly Building (na slikah se niti ne vidi, ampak stavba je ogroooomna, v višino meri 160 metrov) – in mimo stavbe SpaceX - podjetje v lasti Elona Muska. To je tisti, ki je nagruntal Tesla vozila. Bavi se tudi z vesoljskim programom, predvsem komercialnim.

    Ogledali smo si par starih in novih izstrelitvenih ploščadi in upali, da bomo videli kakšnega aligatorja, saj jih naj bi bilo tu okoli 6000. Pa ga nismo. Za to bo prilika v Evergladsih.

    V KSC sta na ogled na voljo 2 najbolj znana Nasina projekta, Apollo in Atlantis. Apollo je tisti, ki je pripeljal prvega človeka na luno, in sicer Apollo 11. Posebnost Atantisa je pa ta, da je pri vračanju na Zemljo pristal kot navadno letalo na stezi in ne sredi vode, s padalom, kot je bilo v tistem času običajno. Center je za videti, ampak enkrat. Iskreno, ne vem kaj si tisti, ki imajo letno karto, hodijo tolikokrat ogledovati. Saj bi rekla, da vse izstrelitve, saj je tudi to na voljo, vendar je ogled teh dodatno plačljiv.

    Vreme imava že ves čas kislo. Po večini ne pada, se pa vseeno vsake toliko tudi ulije. Je pa okoli 20 stopinj. Ja, bilo bi lepše in bolj fino, če bi imela sonček, ampak se ne dava, greva po planu. Naslednja zadevšna po vrsti je Discovery Cove in plavanje z delfini. Waaaaaa!!    Читать далее

    Посмотреть перевод
  • Urban in BarbaraUSA Road Trip No. 2Urban in Barbara

    Discovery Cove

    19 марта 2019 г., Соединенные Штаты ⋅ 🌧 14 °C

    Kljub dežju in mrzlemu vremenu sva uživala na polno! Delfin Akai je neverjeten :)

    Посмотреть перевод
  • Urban in BarbaraUSA Road Trip No. 2Urban in Barbara

    Dan 3 in 4

    20 марта 2019 г., Соединенные Штаты ⋅ ☁️ 14 °C

    Zbudila sva se, stuširala in se poskusila čim hitreje odpraviti proti resortu Discovery Cove. Na srečo nama ni bilo treba pokati stvari v kufre, saj sva imela v istem motelu 2 nočitvi. Prideva ven - dež. Meh, kaj je to za naju ;)

    Ta resort je enostavno povedano nor. Že vhod je poraščen z vsem mogočim zelenjem in rožicami, sprejemni lobi je opremljen kot se šika, enak slog se nadaljuje tudi naprej. Plevel? Niti ene zeli ni bilo videti. Notri te pa pričakajo zalivčki, reka, bazen z delfini in ostalimi živalmi, džungla z vrstami ptic, katere sva videla prvič in jih imela tudi možnost hranit. K tistim v velikosti kakšnih jastrebov se približaš kar s strahom, itak pa veš, da ti ne bodo nič naredili, ker jih drugače tu ne bi bilo. Za začetek naju je čakal samopostrežni zajtrk, ki je bil soliden, bi pa kuharju priporočila tečaj kuhanja umešanih jajc :) In nato, akcija!

    Zunaj je bilo res mrzlo, kakšnih 13, mogoče 14 stopinj. Na srečo ti je na voljo neopren, jaz sem si zbrala kar dolgega, vendar me je vseeno zeblo. Urban je lažje preživel, itak :) Reka, v katero sva šla najprej, je imela 29 stopinj. Želel si si biti notri, čim sva šla ven, sva se v roku 10 sekund pobrala nazaj v vodo. Počasi se je bližalo tisto, česar sva se najbolj veselila, plavanje z delfini. Razdelili so nas v 3 skupine, vsaka je dobila svojega delfina. Našemu je bilo ime Akai, očka je že 10x, star pa 45 let. Kar dosti, saj v naravnem habitatu živijo okoli 20 do 30 let. V umetnem pa dlje, saj lažje preživijo. Akai je pokazal vse svoje znanje in sposobnosti. Od mahanja, smejanja, skakanja iz vode, hrbtnega plavanja in še in še. Za zaključek je vsakega od nas popeljal od sredine bazena do obale. Res nora izkušnja, vesela sva, da sva se zanjo odločila. Vse imava tudi dokumentirano, saj ima vsaka skupina svojega fotografa. Slikice moraš sicer na koncu drago plačati, pa vendar ti na ta način ostane spomin, ki ga boš imel za vedno. Ne le v glavi, tudi dokumentiranega. Skočila sva še na kosilo, potem pa hitro proti Orlando Vineland Premium Outletu. Šoooping številka 1!! Pa ne le zame, Urban si je kupil nova sončna očala. In ker so imeli ravno BOGO akcijo (buy one, get one …), sem si jih kupila tudi jaz, haha :D

    Dan sva želela zaključiti s cheesecakom v najini priljubljeni restavraciji The Cheesecake Factory, pa sva se na vratih obrnila. Polno, polno in še enkrat polno. In ljudje, ki so čakali v vrsti na prosto mizo. Nop, ne greva se tega, pejva damu :)

    Na poti domov sva se ustavila v trgovini Target in kupila kovček. Za nazaj imava v letu vključeno tudi prtljago, ki jo bova čekirala, in kovček je, seveda, treba napolniti. Po prvem šopingu imava še kar nekaj manevrskega prostora, se bo pa notri našel prostor tudi za kakšno steklenico ali kozarec dobrot. Jasno pa je, da bo treba še v kakšno trgovino s cotami :D Upam le, da ne bom šla sama, saj je prvi šoping trajal skoraj 6 ur :O

    Po prihodu v motel sva padla dol in zaspala. Naslednji dan sva obiskala 2. tematski park, Seaworld. Poleg vseh rollercoasterjev imajo tudi orke, flamingote in morske pse. Pa leve tudi. Rollercoasterji so divji, tistim s slabim želodcem vožnjo odsvetujem :) Ne vem sicer zakaj, ampak po drugi vožnji je bilo tudi meni malo slabo. Pa mi običajno ni. Sva rekla, da si malo odpočijeva in si ogledava šov z delfini. Saj kar ne moreš verjeti kaj tem trenerjem uspe izvleči iz njih. Že to, da posameznega delfina pripravijo do tega kar počne, potem pa to združijo v skupine s po 6 ali celo 7 delfini. Noro! Včeraj je vodička povedala, da uvajalna doba čisto frišnega delfina traja približno 1 leto. Z leti pa le pridobiva na natreniranosti. Po kosilu in super odličnemu kraft pivu sva se odpravila na še preostale razburljive vožnje. Ena od njih je bila vodna. Seveda, mokra od nog do glave. Za zaključek pa še šov z orkami. Lahko kopiram in prilepim izsek višje zgoraj, ko sem pisala o šovu z delfini. Crazy.

    Kar je bilo zjutraj za uvod v dan sploh super, je pa to: stopila sva iz motela in zunaj je bil soooonček. Ogrelo se je na okoli 24 stopinj, uporabiti sva morala celo sončno kremo. Jej!    Читать далее

    Посмотреть перевод
  • Urban in BarbaraUSA Road Trip No. 2Urban in Barbara

    Padla bo 1000-ka

    21 марта 2019 г., Соединенные Штаты ⋅ ☀️ 19 °C

    Sva na poti do New Orleansa. Še čisto malo pa bova tam 😁

    Посмотреть перевод
  • Urban in BarbaraUSA Road Trip No. 2Urban in Barbara

    Dan 5

    21 марта 2019 г., Соединенные Штаты ⋅ 🌙 15 °C

    Danes sva spala v hotelu Streamline, v kraju Daytona Beach. Eden od najboljših hotelov do zdaj. Že receptor je bil super fajn. V sobi pa odlična postelja, TV s ful programi, omare z vratci. Omare omenim zato, ker se povečini srečujeva z eno štango, na kateri je tu pa tam obešen kakšen obešalnik. Praktično nova kopalnica je imela celo ročko za tuširanje, poleg sicer običajne glave na stropu. Klima je bila takšna, kot jo poznamo pri nas, montirana pod strop, podolgovata. In ne ena mini kišta pod oknom, ki grozno ropota, ko je prižgana. Ponudili so nama celo zajtrk v sobi, za doplačilo, pa se zanj nisva odločila, ker je bil plan, da greva zjutraj na vaflje.

    Spakirala sva kufre in se odpeljala do Daytona International Speedwaya, kupiti karte za voden ogled dirkališča ob 11h. Ura je bila že nekaj čez 10, zato so vaflji odpadli in sva si kar na dirkališču privoščila zajtrk. Nič posebnega sicer, je pa nafilalo želodček. Ob 11h smo se naložili na voziček, ki je bil pripet na pick-up avto (to je tisti s kasonom), vozil ga je pa (ocenjeno) 75 let stari poznavalec dirkanja. Model. Obkrožena sva bila pa z res pravimi Nascar fani. Rednecki. Hillbillyji. Vsi z naglasom. In midva, Slovenca :)

    Najbolj znana dirka, ki se odvija na tem dirkališču, je Daytona 500. Letos sva jo zamudila, na sporedu je bila 17. februarja. 500 milj, oz. 805 km, oz. 200 krogov odvozijo. Letos je imel zmagovalec povprečno hitrost 220 km/uro. Super hitrost, ampak mora bit to dolgočasno. Krog je ovalen, vse kar voznik počne je, da zavija levo. Jeff Dunham se super pošali na ta račun v enem izmed svojih skečov. Del tega je stavek: “They’re making a left tuuurn.” In to je v osnovi to :)

    Peljali smo se okoli dirkališča, zapeljali pa tudi na dirkališče. Ampak po pisti vozili le po ravnem delu, na ovalih se namreč proga kar dobro nagne, za kar 31 stopinj, kar bi verjetno povzročilo, da bi se voziček prekucnil. Po zaključku ogleda proge nas je zmagovalec letošnje dirke preko posnetka povabil še v muzej, kjer je razstavljen njegov avto, Toyota Camry. In še par ostalih, starejših, tudi nekaj motorjev imajo.

    Na dirkališču vsake toliko organizirajo tudi razne zbore. Eden od teh je motoristični. Zbere se okoli 400.000 motorjev. Nora cifra. Kaj pa veš, mogoče se ga pa kdaj udeleživa :)

    Ob 12h sva krenila na več kot 1000 km dolgo pot proti New Orleansu. Sliši se, da bo težko prenesti vse te kilometre, pa so sedeži v avtu super udobni, postanek tu in tam pa tudi izboljša počutje. Najino število obiskanih držav se je povečalo na 8. Danes sva na seznam dodala Alabamo, Missisippi in Lousiano. Jutri nimava v planu nič. Lažem, uživancija je na sporedu ;) Pa bajsanje s Po’ Boy-i.    Читать далее

    Посмотреть перевод
  • Urban in BarbaraUSA Road Trip No. 2Urban in Barbara

    Dan 6

    22 марта 2019 г., Соединенные Штаты ⋅ 🌙 18 °C

    Ko sva včeraj stopila v sobo v motelu Express Inn, sva bila z njo zadovoljna, le vonj je bil ek. Ura je bila že skoraj 22, niti se nama ni dalo ubadati z menjavo. Zjutraj greva iz sobe, hodiva proti avtu in opazujeva vrata sob. Ena imajo znak za prepovedano kajenje, druga ne. Ugotoviva, da na najini sobi ta znak manjka. Jebela cesta, dali so nama sobo za kadilce, čeprav sva rezervirala sobo za nekadilce. Nič čudnega, da je v njej smrdelo. Greva do recepcije, pojasniva situacijo in brez kakršnih koli težav dobiva novo sobo. Dišečo sobo. Woohoo! Dan je bil že tako lep, s tem se je pa le še polepšal.

    O centru New Orleansa niti ne bova veliko pisala, saj slike povedo vse. Omeniva le, da sva napovedano bajsanje začela z verjetno najbolj znamenito jedjo tu, sendvičem Po’ Boy. Več različnih zgodb obstaja o določitvi imena, najbolj verjetna pa je tista iz leta 1929. Brata Benny in Clovis Martin sta med 4-mesečno stavko enega od podjetij, ki je izdeloval tramvaje, v svoji restavraciji stavkajočim delavcev nudila brezplačne sendviče. Tudi sama sta bila nekoč vpletena v ta posel, zato sta z veseljem priskočila na pomoč. Zaposleni v restavraciji so stavkajoče delavce sočutno poimenovali poor boys (ubogi fantje), po louzianskem dialektu se izgovori po’ boy in od tu ime sendviča. Poskusila sva enega s škampi in drugega z govedino. Yummy, yummy, yummy!

    Sledil je obisk verjetno najbolj znanega in obiskanega lokala tu, Café du Monde, v katerem strežejo sladico imenovano Beignets. Google jed prevede v ocvrtke iz kuhanega testa. Podobno je našim miškam/flancatom, ampak ne čisto, testo je namreč bolj bogato in sočno. Privoščila sva si še kavici in to je praktično celotni meni. V času najinega obiska je streglo vsaj 25 natakarjev, če ne še več. Lokal je ves čas poln, pred njim se praktično ves čas vije ocvrtkov željna kolona obiskovalcev. Ko sva se ob prihodu postavila v vrsto, se je ta zdela dolga kot ponedeljek, vendar se je presenetljivo hitro premikala. En, dva, tri in že sva sedela za mizo. Nama je bila zadevšna všeč. Je pa to spet ena takih, ki jo poskusiš in, če se v naslednjih 3 letih ponovno znajdeš v tem koncu, je ne poskusiš znova. New Orleans ponuja toliko noro dobrih jedi, da v enem dnevu ne uspeš poskusiti niti 10% vseh. Žal je želodček premajhen :)

    Midva sva po beignets našla prostor še za ostrige. Ustavila sva se v restavraciji Royal House Oyster Bar. Natakar nama je uspel izboriti mizo na intimnem balkončku, ki je sicer malo visel in naju je že skrbelo, da se bomo kmalu znašli nadstropje nižje. Pa se je izšlo ;) Naročila sva na dva različna načina pripravljene ostrige. Ene surove, postrežene na ledu, druge pa popečene s parmezanom, maslom in česnom. Oboje super, sva pa enotna, da so popečene boljše.

    Kot napovedano, danes je dan za bajsanje. Sledi runda št. 4.    Читать далее

    Посмотреть перевод
  • Urban in BarbaraUSA Road Trip No. 2Urban in Barbara

    Dan 7

    23 марта 2019 г., Соединенные Штаты ⋅ ⛅ 19 °C

    Danes bom za spremembo najino dnevno poročilo napisal jaz, Urban. To bo sigurno jasno že po načinu pisanja, saj moja slovenščina v šoli ni bila ocenjena z visokimi ocenami :)

    No, pa sva odrinila iz New Orleansa oziroma kot mu rečejo v Ameriki – The Big Easy. Skoraj vsako večje mesto ima nek vzdevek (New York = Big Apple), NO ima takšnega. Ne bom Google-al, ampak sklepam, da je to zato, ker je življenje tam bolj “na easy” :) Lokalci si namreč za življenje v francoski četrti vzamejo veliko časa s posedanjem ob kavicah, koktejlih in poslušanjem počasnih in kompleksnih ritmov jazz-a izpod prstov in iz ust lokalnih umetnikov.

    Tako sva sedaj na poti nazaj proti Miamiju. Vmes sva se ustavila na počivališču v zvezni državi Mississippi, tako da sva postavila svoje noge tudi na zemljo te države (kljukica). Naslednji postanek je bil v ličnem obmorskem mestu Mobile v Alabami, kjer sva si ogledala spominski park bojne ladje USS Alabama. Poleg nje imajo razstavljenih več letal, tankov in tudi podmornico. Omembe vredna sta (menda) največji bombnik v zgodovini ameriškega letalstva, B-52 Stratofortress (ime je dobil po izjemni višini, ki jo je zmožen doseči med letom, prek 15 km, kar je za bombnik izjemno) in SR-71 Blackbird (že upokojeno izvidniško letalo, ki je bilo zmožno leteti hitreje od 3500 km/h na višini prek 25 km). Ko sva že zaključevala z ogledom, naju je ogovoril gospod starosti prek 75 (kot zanimivost, tudi motorist), saj je videl napis Berlin na moji majici (in sliko berlinskega zidu) in nama samovoljno povedal, da je v 50-ih letih prejšnjega stoletja služil v Nemčiji in se Berlina spominja, ko zidu še ni bilo, med drugim pa je služil tudi v Vietnamu. Po kratki in pisani zgodbici smo se poslovili, odpravila sva se na kosilo. Odločila sva se za lokalno hrano in se odlično najedla v kajunski restavraciji Boudreaux's Cajun Grill. Med drugim sva danes prvič jedla aligatorja. Odličen! Jaz pravim, da ima okus podoben piščancu, Barbi se recimo da strinja :)

    S polnimi želodčki sva jo mahnila naprej proti najinemu današnjem prenočišču. Ne bova razlagala kje se nahaja, saj je tako rekoč sredi ničesar :) Za nama je skorajda 1 teden potovanja, kar pomeni, da nama je zmanjalo svežih gat. Laundry time! Na internetu najdeva v bližnjem mestecu (vasici) pralnico. Napokava umazane cunje in se odpraviva pranju naproti. V vasici se pripeljeva na mesto, kjer so interneti rekli, da je pralnica, a o njenem nekdanjem obstanku priča le še komajda viden znak “Laundry”, pod njim pa relativno nov ledomat. No, s pranjem danes ne bo nič, zato sva se po krajšem postanku v trgovini (z zanimivim imenom – Piggly Wiggly) vrnila v motel.

    Dan sva zaključila s posedanjem ob napol praznem in uničenem bazenu, srkanjem piva (Corona, seveda) in cigari, ki sva jo kupila v New Orleansu. Jutri pa Tampa in kot pravi Barbi, shopping time!    Читать далее

    Посмотреть перевод