Procchio ➖️ Biodola

Zjutraj sva se zbudila precej pozno – zunaj je pihalo in rosilo, midva pa sva se povsem brez slabe vesti odločila, da dokler se vreme ne izboljša, ne bova počela ničesar. In prav takšni dnevi na potovanju še posebej pašejo, sploh če se začnejo že zjutraj. Počasno prebujanje, kafetkanje kar v postelji ☕, zajtrk brez hitenja … popolna romantika dopusta.

Po zajtrku so padle še karte – Skip-Bo 🎴 – in dan se je uradno začel top. No, res je sicer, da sem v kartah izgubila … ampak prosim, o tem se ne govori 🤫😄.

Okoli poldneva se je veter končno umiril, dež je ponehal, zato sva se le odpravila na pot. Po planu bi moral danes priti na vrsto najvišji vrh Elbe - monte Capanne, a glede na vremensko napoved sva se odločila, da ga tokrat preskočiva in pustiva za naslednjič. Saj nekaj moraš vedno pustiti odprto – da imaš dober razlog, da se vrneš 😉.

Namesto tega sva se odločila, da se ustaviva v naslednji obmorski vasici in greva peš na en mali krogec, samo za raztegnit noge. No ja … malo sva se uštela 😅. Na koncu se je iz tega nabralo kar 13 km in precej višincev, ko sva hodila ob obali iz Procchia do Biodole.

Najprej je pot vodila ob obali po čudoviti stezici, nato skozi prijeten gozdiček z res lepo gozdno potjo 🌿. Kasneje, ko sva bila že skoraj pri razgledni točki, ki sva jo želela obiskati, pa se je začelo zapletati – pot je postala blatna in spolzka. Malo sva se prebijala, nato pa sklenila, da se po tej poti sigurno ne bova vračala 🙈.

Za nazaj sva zato izbrala drugo varianto: z obale sva šla po cesti do glavne ceste in kakšen kilometer hodila ob njej (ni ravno najlepši del, ampak preživiš 😄), nato pa spet zavila stran in se priključila nazaj na že znano pot.

Po 13 kilometrih smo bili vsi že kar pošteno utrujeni, a hkrati zadovoljni 😊. Danes smo definitivno naredili nekaj dobrega za zdravje 💪. In ja – takšni “nenačrtovani” dnevi se pogosto izkažejo za ene boljših. 💙Læs mere