Marciana Marina

Spustila sva se iz Pioggio proti obali. Spodaj naju je čakalo res lepo parkirno mesto – v zaveterju, mirno in za vogalom je bila že obala. Takšno, kjer takoj veš, da bo večer prijeten.

Večerni sprehod po Marciana Marina je bil prav zanimiv. Med hojo ob obali sva opazila Torre degli Appiani, ki je osvetljena delovala prav lepo. Po pomolu so razobešene fotografije, ki prikazujejo, kako se je pomol gradil, zato je bil sprehod do konca še bolj zanimiv – malo gledanja morja, malo zgodovine.

Robin je bil navdušen, ker se je lahko sprehajal brez povodca. Ves čas se je držal najinih nog in se ni nikamor odlepil. Vsake toliko je pogledal navzgor, kot da preverja, kam gremo in ali smo še skupaj … ali pa je samo upal, da pade kak priboljšek, ki je seveda padel, ker je bil priden kot cuker.

Mestece je bilo precej bolj živo kot zadnji dve, ki sva ju obiskala. Odprti so bili kar trije bari, noter pa so se glasno pogovarjali domačini. V cerkvi v centru je potekala maša, iz nje pa so se razlegale pesmi, presenetljivo mehke in prav prijetne za uho.

Po sprehodu še hiter skok v Conad, ker je zmanjkalo najnujnejšega – sladoleda. Brez tega pač ne gre. 😉Læs mere