Villa San Martino-Napoleonova rezidenca

Potem sva zavila še do Villa San Martino – Napoleonova rezidenca. Vstopnina 5 € ti odpre vrata notranjih prostorov in manjše galerije. Mene je bolj kot notranjost navdušila zunanjost – ta prava toskanska eleganca. Toni je medtem zunaj potrpežljivo čakal z Robinom, ker gospod pasjeljubec Napoleon očitno ni predvidel štirinožnih obiskovalcev.

Želela sva si ogledati še Open Air Museum Italo Bolano, a je do prvega maja zaprt. Seveda sva malo pokukala čez živo mejo. Ker radovednost je del kulture.

Nazaj v center, na sonček – kava, sladica, zavetrje, temperatura skoraj za kopalke. Toni je imel vročine hitro dovolj (elektrika je eno, sončna energija drugo), zato sva šla še malo po mestu.

Kolesa so se izkazala za vrhunsko udobna za takšne podvige. Vedno bolj ugotavljam, da bi že zdavnaj morala zapustiti “pašto pogon”. Ampak ne. Midva vztrajava do konca. Kot vedno.

Epilog dneva:
✅️ 41 km.
✅️ kar nekaj višincev... a joh nisva izmerila
✅️ 5 ur na kolesih (od tega 3 ure dejanskega poganjanja).
✅️ Pingvin + app od kolesa = baterija telefons joka...

Za piko na i se je še Robin “okopal” v morju. No… namočil je tačke. Ampak šteje. Tuš je danes doživel tudi on.

Zdaj pa zadovoljni na večerjo. Aha… majhen detajl. Iskala sva odprto gostilno. Nič. Samo bari in slaščičarne. Tako da večerjo kuha Toni. On tega sicer še ne ve. 😄Read more