5.dan:Wadi Tiwi-Wadi bani Khalid

Noč na platoju nad klifom je bila polna glasnega bučanja močnih valov, ki so udarjali v stene in špricali na obalo, zvoki so občasno spominjali na grmenje. Sicer zaenkrat spimo v šotorih brez vrhnje plahte, ker je ponoči dovolj toplo. V valovitem morju so otroci s klifa opazili kar precej želv, na kopnem pa zvečer pod kamni iščejo škorpijone in kuščarje. Pravi raziskovalci. Po zdaj že običajni jutranji rutini smo jo ob 8ih odrinili v wadi Tiwi. Nahaja se malo južneje od Wadi Shaba in je malo težje dostopna in zato manj obljudena. Pelješ se po, za en avto, ozki, mestoma izredno strmi, cesti med zelenimi oazami s tipičnimi vasicami z belimi hiškami obdanimi z zidanimi obzidji. Se kar precej in strmo dvigneš nad dokaj ozko rečno dolino, obdano z visokimi rdečimi stenami, polno podrtih balvanov in skal. K sreči smo bili zgodnji in nismo srečali veliko avtov, tistih par pa smo srečali na primernih mestih, da smo se lahko umaknili en drugemu. V zadnjo vasici je parking za cca. 10 avtov, kjer smo se pripravili za vodno dogodivščino. Pot do reke sta nam pokazala dva fanta z vasi, na ta način služijo denar. Sicer se v teh vaseh ukvarjajo s kmetijstvom, gojijo dateljeve palme, mango, banane in papajo. Vendar je zdaj pri cca. 35 stopinjaj tu "zima", zato sadja ni. Pot gre čez nasade palm in ostalega bujnega rastja ter polj, strmo navzdol čez skale, mestoma je nameščena veriga ala zajla za pomoč, ker skale malo drsijo. Potem pa prideš v pravi raj, zelen tolmun, obdan z belimi skalami in stenami ter pisanimi oboki, poraslim z zelenjem, s katerega kaplja voda, ki ustvarja efekt tuša. Ker je ozka soteska, sonce ne pride povsod do vode, tako je tudi voda bolj sveža. Ko so bili Mohorčič "lansko leto" tu, so startali višje in se nato od tu vrnili po vodi do izhodišča, zato smo "vodiča" prepričali, da gremo sami gor in po reki nazaj dol. Tako jima ni bilo treba nositi naših nahrbtnikov za nami, nam pa se pa ni bilo treba vračati nazaj po cesti. Wadi je res čudovit, zeleno, turkizni odtenki tolmunov, vmes slapovi, z mahom porasli naravni tobogani in pisane stene ter oboki, vmes pa zeleno rastje. Kot bi bil v enem skritem biserčku sredi džungle. Doživetje je bilo še bolj pristno, ker smo bili edini obiskovalci. Otroci so uživali 100/uro: skakali, plezali na balvane v vodi, se spuščali po naravnih toboganih- čisto pravi naravni Aquapark. Na koncu tega dela, ki se ga da obiskati je slap, ob slapu pa po visokem balvanu s pomočjo vrvi splezaš na vrh slapu, kjer se vije vodna drča z višjega tolmuna, ki se konča z lepim slapom. Pod slap smo se šli "tuširati" in masirati, pa seveda slikati. Ko smo se naužili vseh lepot, so prišli še eni turisti. Hitro smo se spustili nazaj po balvanu, da smo uživali "v samoti" 9ih razgrajačev še na poti navzdol do izhodišča. Spust z avtom nazaj v dolino je bil prava avantura, med potjo smo v reki oprali še avte in mimogrede sta fanta "oprala" , beri namočila kratke hlače in majice. Če se že dela, naj se dela ornk.🫣 Vroče sonce vse hitro posuši, tako da se ne sekiramo kaj dosti.
Nato smo jo krenili proti Wadi bani Khalidu, mimo Sura in mesta Al Kamil Wal Wafi. Ker smo bili še dovolj zgodni, smo se šli še kopat takoj na začetek Wadija. Voda je topla, skale odlične za naše skakalce. Prezlji so bili rahlo razočarani, ker sedaj takoj ob začetku Wadija ob "jezercu" nekaj gradijo in je fajn ropotalo, poleg tega so že nekaj poti zbetonirali, kar je skazilo naravno podobo, ki so jo imeli izpred 6ih let. Za nočitev smo našli prostor dvignjen nad vasico, s čudovitim razgledom na wadi, okoliške hribe in vasice raztrešene po njihovih pobočjih.Leggi altro