9.dan: Bela, cimetova in črna puščava
4 novembre 2025, Oman ⋅ 🌙 12 °C
Sončni vzhod sem ob 6:15 pričakala na beli sipini s pogledom na morje. Levo široka bela prostranstva, porasla z nizkimi zelenimi grmički, za mano in desno pa bele in krem bele sipine kot meringo tortice. Pa razen nas in nekaj ribičev na morju, nikjer žive duše. White suger dunes (Bela puščava) po strukturi spominja na fino, sipko, belo moko ali sladkor v prahu, zaradi svetle barve tudi ni vroča, posebna in impresivna je tudi zato, ker sega čisto do morja. Ni puščava v pravem pomenu besede, vseeno pa sipine obsegajo področje veliko cca. 50-70 kvadratnih kilometrov. Bele sipine pa delujejo zelo nežno in prefinjeno. Ko nas je vseh 9 prilomastilo s šotorov in se podalo na sveže, od vetra poratrakirane, sipce in začelo skakati in zvirati na vse konce in strani je bilo konec z nežnimi vzorci. Imeli smo jih povsem zase in smo dali veselju duška.
Nekaj 10 km stran, vidna že z
glavne ceste smer Duqem-Sur se nahaja manjša Cinemmon desert (cimetova puščava), ki je ime dobila zaradi posebne oranžno rjave barve, ki jo dobi predvsem od jutranji in večerni svetlobi. Mi smo zagrizli v oranžne sipine ob 12ih, nemogoče je bilo hoditi bos, ker je bil tako vroč pesek.Ta je pa sploh mini varijanta, ampak lepa, ker ima vmes zelene akacije in sive skale in imaš občutek kot bi bil v Afriki (ne vem sicer od kod ta misel, ker v Afriki nihče od nas še ni bil 😉). Smo pa imeli srečo, ker je kar fajn pihalo in smo lahko videli, kako veter nosi pesek in hitro briše sledi.
Pred nadaljevanjem proti hribovitem delu Omana smo se šli v morje umiti oz. sprati puščavski pesek z las in kože. Dolge sive plaže pri Al Khalufu so bile polne smeti, morje pa nizko, po barvi je bolj spominjalo na blatno jezero kot morje. Tako, da smo.se res le umili, sprali z vodo iz plastenk in šibnili naprej oz. nazaj, to je bila naša najužnejša točka v Omanu. Vmes smo šli v avopralnico oprati avte, ker sta bila od vsega peska, blata in soli res umazana. V Omanu pa za umazan avto lahko celo dobiš kazen. Preden nas je ujela noč, smo zavili z glavne ceste, ki vodi v Sinaw in naprej proti Nizwi, in na povsem ravnem, temno sivem področju poiskali prostor za naš tabor. Ob oranžnem sončnem zahodu smo vsi iskali dračje in les za taborni ogenj. Po postavitvi šotorov in večerji so fantje zakurili ogenj. Ogenj ima res svoj čar.Leggi altro























