12.:Misfat Al Abriyeen-Wadi Damm -Nizwa

Okoli 6ih je naša omanska ura za vstajanje, brez budilk. Sončni vzhod smo starešine pričakale na platoju nad dolino in vasico. Žal je te dni tudi v gorski svet prineslo puščavski pesek z Arabskega polotoka, zato je vidljivost zelo slaba. Šotorili smo tik ob cesti, ki vodi navzgor do manjše vasi in po 6i uri se je kar začel "promet", enih pet je bilo sigurno šolskih jeepov, ki so peljali otroke v šole. Vsi so se mimo nas peljali uvidevno počasi, da nas ne bi s prašnim makedamom zaprašili in nam prijazno mahali.

Vasica Misfat Al Abriyeen, nad katero smo spali, me je povsem prevzela. Ima en poseben, simpatičen vibe. Ozke ulice, viskoke hiše, grajene z kamna, slame in malte, pisana vrata, vse diši po kadilu, na strehah luštni kafiči, restavracije (ta del me je spominjalo na Maroko), pod vasjo pa nežno žuborenje prepletenega sistema falajev in vse zeleno od bujnega rastja bananovcev, datelnjevih palm, papaj ... čez vse pa je bilo čutiti en tak spokojen mir. Tu bi se pa kamot malo dlje zataknila🙂 Sem si vzela nekaj minut za zvočno kopel med zelenimi terasami in aromatično zgubljanje med uličicami.

Današnja destinacija je bil Wadi Damm Pool, 100 km pot do tja smo več kot prepolovili preko makedamske bližnjice. Če imamo Pajeroto, ga je treba izkoristiti in na težjem terenu šele dobro pokaže s kakšnega testa je 😉 Bližnjica je bila kljub slabi vidljivosti izredno slikovita, vodila nas je med balvani, pisanimi stenami, ob poti so nas zvedavo opazovale omanske dolgodlake koze, nad nami krožila velika jata jastrebov. Iz divjine smo prišli do vstopa v Wadi Damm, kjer nas je presenetila čudovita in ogromna mošeja ter izjemno razkošne vile, ki kar nekako ne sodijo v ta odmaknjen konec. Sama vasica v oazi zgleda preprosto, te vile pa delujejo kot neke poletne rezidence bogatih Omancev. Do izhodišča, od koder smo nadaljevali peš, smo se pripeljali kar po suhi rečni strugi. Spodnji del wadija je bil zelo malo vodnat, potem pa so se začeli posamezni tolmuni, čeprav je precej nizek vodostaj. Wadi nekoliko bolj divji in malo težje dostopen. Že pri prvem večjem tolmunu smo morali za nadaljevanje preplezati en višji balvan s pomočjo napeljane vrvi, tudi kasneje je bilo kar nekaj malo bolj plezalnih delov. Drugače pa zopet čisto poseben in drugačen od preostalih. Predvsem je slikovit tolmun s skalami, poraslimi z mahom in praprotnicami, s katerih kaplja in curlja voda, spodaj pa tolmun zelene barve in "sapare" s tuš-slapom, prav rajsko. Naužili smo se vseh barv in oblik vode ter skal, otroci so tekmovali v dirki s papuči po kanalu falaja, potem pa do Nizwe. Nizwa je zopet malo večje mesto. Tokrat smo spali v luštnem malem kampu v mestu, ki se je do večera kar napolnil, predvsem z avti s šotori na strehi. Če smo že v civilizaciji s pravim tušom in vsi dišimo po šamponih, v svežih cunjah, pa ni druge, da si privoščimo eno večerjo v tradicionalni omanski restavraciji😉 Omanci nimajo veliko restavracij s svojimi tradicionalnimi jedmi, Chat mi je v Nizwi našel le 2. Izbrali smo Al Aquar Traditiona restaurant s simpatičnim ambinentom in dobro obiskano. Dobili oz. izbrali smo prostor, kjer smo tako kot tradicionalni Omanci sedeli na tleh, poleg tega že skoraj 2 tedna jemo na tleh , pa da be bo prevelik šok🙃 Naročili smo različne tipične jedi, od jagenčka, piščanca, zelenjavni in piščančji currye,...Vse je bilo res zelo okusno, Za piko na i, smo se posladkali s cheescakom s čokoladnim in pistacijevim prelivom. Postrežba je bila hitra, osebje zelo prijazno, gostje smo bili siti in več kot zadovoljni. Da se je hrana malo potresla, smo šli na kratek sprehod s shoppingom po zelo živahni Nizwi.Leggi altro