13.dan: Nizwa-Bilad Sayt-Rustaq-Muškat

Zbudili smo ob petelinjem koncertu, muzejina sem tokrat prespala. Danes gremo v Nizwi na goat market- tržnico s kozami, ki se odvija vsak petek od 6:30 do cca. 9 ure zjutraj. Ob 7ih je bilo okoli tržnice že vse polno ljudi in avtomobilov. Moški vsi v dishdashah, dolgih belih oblekah do gležnjev in z dolgimi rokavi ter kummo, vezeno kapico na glavi. Redke ženske pa v črnih oblekah do tal, s pokritimi lasmi, nekatere tudi s pokritimo obrazi.
Tržnica s kozami je zelo živahna in pristna izkušnja. Kmetje iz vse okolice pripeljejo svoje koze, ovce, govedo in včasih kamela, da jih prodajo. Tržnica poteka v okroglem prostoru ob Nizwa souku (tržnici), in sicer možje moški v belih dishdashah vodijo svoje koze v krog, kupci jih opazujejo, preverjajo in ponujajo cene. Vse poteka zelo organizirano in hkrati živo in slikovito, močni glasovi en čez drugega, vsi čisto notri, ostali ob strani sedijo oz. stojijo in opazujejo ter čakajo na svoj nakup. Vmes pa tudi veliko firbčnih turistov, ki nam je ta ringelšpil zelo zanimiv. Same bele obleke in toliko različnih obrazov, zelo izraznih. Na nekem drugem koncu se prodaja perjad. Takoj poleg pa je Nizwa Souku, kjer prodajajo različne vrste datljev, začimbe, zelenjavo, sadje, dišave, ročno keramiko in tradicionalne bodala (khanjar). Vse diši po kadilu, res živahno, polno ljudi, prav simpatično, prodajalci prijazni, nasmejani in čisto nič vseljivi. Punce smo šle malo naokoli, fantje pa so se kmalu vrnili k živalim. Nam je čas na tržnici in trgovinicah prehitro minil, na koncu sicer ugotoviš, da je povsod bolj kot ne enaka roba, a vmes smo se nasmejala, nabarantale, najedle dateljnev in slaščic iz njih, napile sadnih juicov, kave in čaja...Okoli 9ih se dogajanje z živami počasi zaključi, mi smo morali v kamp še pospravit šotore, potem pa sledi še dolga in atraktivna vožnja do Muškata. Od Nizwe do Bilad Sayta vodi čudovita gorska cesta čez Hatt in prelaz Sharaf Al Alamayn – do vrha prelaza vodi asfaltirana, normalno široka ceata, ki se prevesi v zelo strm makedam, s serpentinami, zarezanimi v strmo, skalnato pobočje, polno kamnov, skalnatih blokov, ki samo upaš, da ostanejo na svojem mestu. Po deževju si pa te poti ne predstavljam, ker mora biti zelo nevarna. Pot je prevozna le s 4x4 vozilom z reduktorejm.
Potem se dvigneš po ozki, zaprašeni, makedamski cesti do vasi Bilad Sayt, pravi mali zeleni biserček. Stara vasica, zgrajena na hribčku, pod njo pa terasasto polje in datljeve palme. Simpatična vasica , ki da občutek, kot da se je čas ustavil tu. Čeprav hoteli, ki jih gradijo nasproti govorijo drugače...
Potem sledi spust po razgibani pokrajini, s cesto vrezano v strm skalnat breg, tik nad kanjonem do Wadi bani Aufa. Noro, kakšni divji odseki in razgledi, kar težko verjameš kje se vije cesta, res divji in težko dostopen konec. Po spustu v dolino prideš do izteka Snake Canyona, imel je dobil, ker kanjon s svojimi okljuki spominja na kačo. Vstopili smo skozi ozko in visoko sotesko, po vodi, ki je segala do pasu. V kanjonu je bila že senca in skozi je fajn vleklo, temperature pa tudi niso več tako visoke, tako da nam je bilo skoraj malo hladno. Malo smo se sprehodili po kanjonu navzgor, vode ni bilo veliko, našli smo en tolmun s soncem, da smo se malo pogreli. Potem smo skuhali še zadnjo " divjo" kočerjo, v lonce smo vrgli preostanek riža, leče in začimbe, skuhali kavo, s Katjo pomili posodo v falaju in ob mraku krenilo naprej, po vse širši dolini do Al Rustaqa. V Al Rusraqu smo si v vrelcu, vročem 65 stopinj umili noge. Prezlje je presenetila infrastruktura, ki so jo zgradili okoli vrelca, spet so ugotovilo da je od "lanskega" leta 2019 vse čisto drugačno. Punce smo kar nekaj minut pešačiti do prostora, ki je namenjen ženskim nečistim nogam. Pa se je izkazalo za simpatično izkušnjo, vse so nas hodile gledati, se nam.smejale, ker nam je bila res vroča voda in nas slikale. Tu so ženske odkrite, nekatere se celo povsem slečejo in umijejo z vročo vodo, vse pa razposajene, vesele, klepetave, firbčne...V glavnem ženske kot ženske, ampak to je bilo prvič, da smo se jim v Omanu približale, ker drugače jih sploh ni videti, mogoče vidiš kakšno v avtu, na ulici pa redko. Proti Muškatu se je kmalu začela 4 pasovnica, prometa je bilo kar precej, ker je petek, njihova nedelja. Prespali smo.v istem guesthousu, kot prvo noč, saj je nekaj minut od marine, od koder imamo zjutraj izlet s snorklanjem.Read more