Beyazik Mošeja

Drugi dan v Istanbul je minil precej drugače kot prvi – manj znamenitosti, a zato toliko več utripajočega vsakdana, barv, trgovin in spontanih trenutkov. Že dopoldne smo se prepustili raziskovanju okolice hotela, kjer se na vsakem koraku skriva nova trgovinica, nova ponudba in nova skušnjava. Nakupovanje tukaj ni le opravilo, ampak prava izkušnja – prodajalci te vabijo, ulice so polne življenja, in hitro se znajdeš z vrečkami v rokah, ki jih sproti nosiš nazaj v sobo, preden nadaljuješ svojo “misijo”.

Ko smo opravili prvi “krog”, smo skočili v Uber in se odpeljali do posebne umetniške trgovine, kjer sem iskal perla barve za izdelavo nakita. To ni bil le hiter postanek – bil je trenutek navdiha, saj sem že v mislih začel sestavljati ideje za prihodnje kreacije. Istanbul res zna prebuditi ustvarjalnost.

Po vrnitvi v središče smo se ustavili pri veličastni Beyazit Mosque. Njena mirnost in eleganca sta ponudili popoln kontrast kaosu mestnih ulic. Tam smo si vzeli čas za nekaj fotografij in kratek oddih, preden smo se podali naprej.

Sledil je obisk znamenitega Grand Bazaar. Čeprav slovi kot ena največjih in najbolj znanih tržnic na svetu, nas tokrat ni povsem očaral. Morda zaradi množice ljudi ali občutka, da je vse nekoliko preveč turistično. A kljub temu je zanimivo videti to labirintno mrežo trgovin, ki že stoletja privablja obiskovalce z vsega sveta.

Pravo vzdušje smo nato našli v ozkih ulicah izven glavnih poti. Tam se Istanbul pokaže v svoji najbolj avtentični obliki – trgovine, ki prodajajo “vse in še več”, vonjave začimb, glasovi prodajalcev in občutek, da si del nečesa resničnega. Sprehod nas je pripeljal vse do marine, kjer smo si privoščili zasluženo kosilo ob pogledu na vodo. Tisti trenutek, ko se malo ustaviš, sedeš in samo uživaš – neprecenljivo.

Popoldne nas je čakalo še eno pravo istanbulsko doživetje – vožnja z nabito polnim tramvajem. Malo stiskanja, malo smeha, a tudi to je del šarma mesta. Ko smo prispeli nazaj do hotela, smo si privoščili kavo, nato pa še en sproščen sprehod po ulicah in – seveda – še nekaj nakupovanja.

Večer smo zaključili v vrhunski restavraciji, kjer ni šlo le za odlično hrano, ampak tudi za pravo zabavo. Osebje je poskrbelo za smeh, dobro voljo in sproščeno vzdušje, ki je dan zaokrožilo na najboljši možen način. Za piko na i smo si privoščili še večerno kavo pred hotelom, opazovali utrip mesta in počasi umirili tempo.

Utrujeni, a polni vtisov smo se odpravili spat – z rahlim pričakovanjem, saj nas jutri čaka nova avantura: raziskovanje azijskega dela tega neverjetnega mesta.Baca lagi