Turčija - Istanbul 2026

Ob 13:20 smo pristali v sončnem Dunaju. Let je minil presenetljivo hitro – večino časa smo prespali, malo sanjali o preteklih dneh in počasi že predelovali vse, kar smo doživeli. Tisti prijeten občutek utrujenosti po dobrem potovanju, ko si hkrati vesel, da greš domov… in ti je malo žal, da je konec.

Istanbul. Mesto, ki te zadane takoj, brez opozorila. Nežno ali postopno – to tukaj ne obstaja. To je mesto, ki te posrka vase z vso svojo energijo, hrupom, barvami in kontrasti. Prvi vtis? Kaos. Ceste polne avtomobilov, hupanje, ljudje, ki hitijo vsak v svojo smer, javni prevoz nabito poln… in občutek, da si se znašel sredi nečesa ogromnega, skoraj neukrotljivega. Gužva, gužva, gužva – ampak na nek način začneš v tem ritmu celo uživati.

Posebno doživetje je bilo tudi klicanje k molitvi. Prvič, ko smo ga slišali, nas je kar malo zmrazilo – bilo je glasno, nenavadno, skoraj strašljivo, ker tega nismo vajeni. Ampak z vsakim naslednjim dnem je postajalo bolj domače. Na koncu smo ga že pričakovali, kot nek ritem mesta, ki te spremlja skozi dan.

Kar pa res ostane s tabo, so ljudje. Topli, prijazni, vedno pripravljeni pomagati, tudi če se ne razumete najbolje. Tisti iskren nasmeh, ki ga ne moreš zaigrati. In potem hrana… iskreno, težko opišeš, kako dobra je bila. Vsak obrok svoje doživetje, vsaka sladica mala zmaga. In ja, sladice… nevarno dobre 😄

Imeli smo srečo s tremi dnevi popolnega sonca, kar je mestu dalo še dodatno toplino. Džamij je res nešteto – kamorkoli pogledaš, te obdaja ta mogočna, čudovita arhitektura, ki te vedno znova ustavi. In razgledi… tisti trenutki, ko obstaneš in si samo rečeš: “Wow, tukaj sem.”

Zanimiv občutek je bil tudi denar – ko zamenjaš 200 € in dobiš kup turških lir, imaš za sekundo občutek, da si postal milijonar 😆 Trgovin je res ogromno, od vsega možnega – ja, tudi “fejk” robe je veliko, ampak presenetljivo smo našli tudi zelo kvalitetna oblačila. In kave… popoln ritual. Močne, aromatične, takšne, da si vzameš čas.

Opazili smo tudi razliko med deli mesta. Evropski del se nam je zdel bolj divji, bolj kaotičen, na trenutke tudi malo bolj umazan. Medtem ko nas je azijski del popolnoma očaral – bolj miren, bolj pristen, kot da tam mesto malo zadihne. Tisti del nam je res ostal v posebnem spominu.

Za premikanje po mestu je bil Uber res super rešitev – enostavno, hitro in brez kompliciranja, kar v takem mestu še kako prav pride.

Na koncu? Nakupili smo ogromno, doživeli še več. Istanbul ni mesto, ki ga samo obiščeš – Istanbul doživiš. In čeprav smo se vrnili domov, imamo občutek, da smo tam pustili majhen del sebe.

In nekaj je jasno – to ni bilo zadnjič.

Hvala, Istanbul ☺️Weiterlesen