Niah, adijo👋

Zgodnje vstajanje once again. S Finnom si zrihtava prevoz iz Nacionalnega parka do avtobusne postaje, s postajanko v centru Niah, saj imajo v celem mestu samo eno banko in posledično se bankomati nahajajo samo tam. Ker sta najini denarnici že malo prelahki se s prijaznim voznikom zmeniva, da gremo najprej torej do avtomata, potem naprej. Res naju odloži pri ATMu, in se postaviva v dolgo vrsto, ki se nič ne premika.💸💰 Po ene dvajsetih minutah nas obvestijo, da je zmanjkalo denarja in da bo treba pol ure počakat, da pripeljejo rezervo potem pa da vse zamenjajo. Nimava ravno veliko izbire, saj na avtobusni postaji ne sprejemajo kartic, tako da se čakanje začne. Finn drži mesto v koloni, medtem nama jaz skočim po nujno jutranjo kavo in kokosove palačinke.🥞🧋
Po ene 45ih minutah končno uspejo vse zamenjat in oba dvigneva dovolj, da bova mirna naslednjih par dni. Najin car od voznika naju trpežno čaka cel ta čas, tako da mu dava zasluženo napetnino. Sledi odličen 100% veganski zajtrk na avtobusni postaji. Buffeji me tu rešujejo, saj je edini način kako dobit zelenjavo. Oba sva čisto navdušena nad tofujem in temphejem in pa bučnim curryjem. Bom probala skuhat doma!😋👌
Še prigrizke za na pot pa gremo naprej (oz nazaj upsss) proti Miriju.Читать далее