Specialno: Pic du Midi

M: Vedno moraš tehtati in narediti stvari po pameti. Lahko bi šli z bajkom iz Luza na Tourmalet in potem po makadamskem, v povprečju skoraj 10% naklonjenem klancu, do kamor se da z bajkom (2.620). Ta varianta je 'huda' s svojimi skupnimi 2.100 višinci. Precej verjetno bi se privlekli do Tourmaleta in (vsaj jaz) ugotovili, da ne zmoremo več.

Opcije so še druge, ko krajšaš razdaljo in s tem zmanjšuješ višince. Opcija bi bila, da bi se z avtom zapeljali do ogromnega parkinga na 1.450 metrih. Ocenili smo, da je najbolj ziher, da se zapeljemo z avtom na parking na Tourmaletu in od tamo 'skočimo' do gor. Sicer smo bili malce 'alieni', saj vsi naskakujejo samo Tourmalet in Col du Midija nimajo za mar, pa tudi vsaj gravel rabiš, s cestarjem ne prideš nikamor. Na prelazu pa je 85% cestarjev, 14% štromarjev in 1% vseh nas ostalih.

Tako da smo bili ves vzpon sami, še en elektrificiran Francoz se nam je priključil tik pred koncem. Zadeva je fina. Strma, dovolj utrjena, da je zvozljivo v celoti. Ok, ne do vrha, tja gre zadnjih 200 višine samo peš. Je pa noro lepo, vsakih par metrov bi lahko fotkal. Tišino slišiš, je pa pomešana z nekaj bolj glasnim lastnim dihanjem in oddaljenim zvončkljanjem ovčjih šefic, ki odločajo, a bojo s kolegicami mulile travo ali pa si hladile podplate na snežnih zaplatah, ki jih bo čez par dni pri teh temperaturah gotovo zmanjkalo.

Gor smo dobili filing Himalaje, saj so se nam predstavile gospodične lame.

Boštjan se je šel probat matrat kao do vrha (moje razlage, da ni variante, ne zaležejo), pa je že po dobri minuti obupal in prišel povedat, da res ne gre 🫣.

Dol je treslo, a je motiv piva, ki nas je čakal na prelazu, odpravil vsa jamranja.

Kratkih 12 km in cca 600 višincev. Cca zato, ker je srednja vrednost mojih 635, Boštjanovih 575 in Andrejevih 546. Benti tehnologijo!Read more