Dan 15 - Gracias Mexico, hasta luego...

Zadnje ure naše mehiške avanture. Zajtrk ob bazenu in do 12 ure, ko nas opozorijo, da moramo se odjavit :), lovimo zadnje žarke sonca. Spakirali smo vse, odpravimo se peš proti avtobusni postaji, vmes še pojemo fino kosilo na peti aveniji. Tacosi, lignji, salsa, pivica, tako kot mora biti :) Posedimo še ob plaži, zadnjih par fotografij še v Mehiki in na avtobus, ki nas v dobri uri pripelje na naš terminal.

Letališka procedura, prtljaga oddana, novi filmi na letalu, bo kaj za pogledat in po 9 urah bomo pristali v Londonu. Potem pa še malo do Benetk in nazaj domov. Čaka nas noč na letalu in dolga pot domov.

Mehika je bila dolgoletna želja in ja, je upravičila pričakovanja. Kljub temu, da je bilo malo treme, morda slabega občutka zaradi strašnih opozoril glede varnosti, dejanskih umorov pred našim prihodom, nenazadnje tudi medtem, ko smo bili tam, se niti enkrat nismo počutili ogrožene. Dejansko je to povezano z drogo in do sedaj še turisti niso bili žrtev ali vpleteni. Počutili smo se varne, tudi ko smo zvečer se sprehajali po ulicah, je pa res, da nismo sredi noči hodili po stranskih poteh :) Vsa opozorila so morebiti na mestu, če bi človek izzival, se napijal in morda “naletel” na kakega nepravega, kar pa velja ne samo za Mehiko, ampak povsod.

Skratka, ko se navadiš govoriti vsem iz stojnic, taksistom in še komu, da ne rabimo nič in komuniciraš z domačini, ugotoviš, da so ljudje prijazni, odprti, komunikativni. Sicer pa je vse bilo brez težav, dogovorjeno je veljalo, vsak izlet je bil oddelan super, točno vse, skratka, štima in v bistvu je po Mehiki lahko potovati. Videli smo ogromno in hrana je fantastična, edino malo redilna :) Vsepovsod sir, tortilje, pivo, alkohol skratka...ja, tukaj vedo, kak se dobro je in pije :)

Zaradi časovne omejitve nismo uspeli videti stvari, ki jih bomo morda še kdaj šli v Mehiko pogledat. Po pripovedovanju ampak res vsakega domačina, je obvezno iti na otok Holbox, baje raj na zemlji, tako da to nas še očitno čaka, potem Bacalar, jezero, ki ima sedem odtenkov modre barvel tudi raj, tukaj še Palenque, San Cristobal, Ik Kil Cenote (ki pa je verjetno komercializirana), kot marsikaj sicer. Cancun smo videli in to je to, ne rabim se vrniti, razen morda zaradi letališča. Resort do resorta in na splošno “potovati”v resortih, kot jih to kar nekaj počne, se nam zdi mimo. Tako ne doživiš lokalnih busov, lokalnih tacos stojnic, z pravo lokalno hrano, tako ne spoznaš prave slike neke države. Da dobim zapestnico okoli roke, da me peljejo na en izlet z vsemi ostalimi “all inclusive zapestničarji” v Chichen Itzo in me potem dostavijo nazaj v resort za ograjo, kjer me čakajo “kao”mariachiji, se nam zmeša. Resort life je zlo:)

Potovali smo sami, z lastnim planom, vse uredili prej ali sproti. In tako bomo potovali še naprej. Mehika nam bo torej ostala v lepem spominu, videli smo ogromno, izredno dobro jedli, niti enkrat imeli težav s prebavo, skratka vse je štimalo. Ko se spočijemo, saj smo dnevno prehodili cca med 6 do 10 in več km, bomo še malo podoživeli barvito Mehiko skozi fotografije in video. Potem pa bo čas za nove potovalne načrte :)

Kostarika, Filipini, Sri Lanka ali Vietnam ? :)

Adios Mexico. Gracias Mexico. Hasta luego...Read more