Salamat Pilipinas, mabuhay !

Po dolgih 4 letih čakanja, na odpravo vseh Covid19 omejitev in na takšno potovanje, smo končno dočakali Filipine. Naša avantura je bila najbolj naporna do sedaj. Naredili smo skupaj 23.623 km. Največ od vseh potovanj doslej. In res je bila posebna ta avantura. Ne samo, da so Filipini res daleč, tudi posebni so. Malenkost drugačna Azija je tole. Presenetilo nas je, da v vseh dnevih, ki smo jih preživeli tam, nismo videli enega človeka odvreči cigaretnega ogorka. Celo malo kje se sploh lahko kadi. Zdi se, vsaj na destinacijah, ki smo jih obiskali mi, da dobro skrbijo ali se vsaj trudijo skrbeti za okolje. Verjamem, da je na podeželju slika zelo drugačna, ampak naša izkušnja je, da kamorkoli smo prišli, je bilo vse neverjetno čisto. Sobe, WCji, vse čisto. In ja, prijazni so, gostoljubni, ene slabe izkušnje nismo imeli, povsod smo se počutili varne.

Zdaj, ko gledam nazaj, je bil naš plan kar dobro zastavljen, kljub vsemu nas je vse to potovanje utrudilo, v pozitivnem smislu seveda. Premiki na Filipinih niso enostavni, čeprav se zdi, da imajo vse, so letala, so trajekti, so razdalje vseeno takšne, da to terja mnogo energije, časa in nenazadnje, v primerih trajektov, tudi živce in v našem primeru, hvala bogu, tudi nekaj popotniške sreče. Vse se je izšlo po načrtih in to je najbolj pomembno. Še včeraj smo bili na Filipinih, danes smo končno že doma. Utrujeni od poti, se moramo spočiti, potem pa bodo šele prišli na plano vsi mali spomini, kar se nam je dogajalo 18 dni.

Drugačna Azija, netipična hrana za Azijo, Filipinci obožujejo svinjino, so 80 % katoliki, z izjemo Manile (ki bi se je vedno izognil, če se le da) in Cebuja, ne moremo govoriti tukaj o velikih mestih kot so Bangkok, Kuala Lumpur, Singapur in podobno. Res so drugačni. Imaš vse, sanjske plaže, izbor hrane dobesedno iz celega sveta, prijazne ljudi in predvsem vzdušje je bolj sproščeno.

Težko opisati, ampak vse je kot mora biti, vse je bilo na minuto točno, ampak Tajska, Malezija itd., je vse bolj "v pogonu" cel čas, vse je bolj glasno, večje, hitreje....tukaj pa vse lepo "na easy". Ob nedeljah je več ali manj vse zaprto, ker je nedelja, ljudje gredo k maši, tega drugod v Aziji nismo nikoli videli. Posebni so, in vse kar smo izvedeli od ljudi, s katerimi smo delili ure v avtu, kombiju ali kje drugje, lahko rečemo samo to, da so srčni. Gledati njihove družine, ki skupaj sedijo na plaži, imajo svoj mini piknik, gledajo morje in so zadovoljni in srečni skupaj, je skorajda v tem svetu redkost. Naši otroci dejansko imajo vsega preveč in v izobilju. Tukaj pa gledaš, kako ob 7 zjutraj, sami ob cesti v šolo hodijo 6 letni otroci. Samostojno.

In ko daš v vso to "zgodbo" še to, da jih narava vsake toliko časa bodisi s potresi, tajfuni in še s čem, opomni, kako majhni s(m)o, kako morajo, vedno začenjati "znova" in se ob tem še vedno vsi samo smejejo, prepevajo na glas povsod, je to nekaj, kar se velja učiti od njih. Za celo življenje.

Lepo je bilo, zna biti, da se še kdaj vrnemo, tudi mi bolj "na easy", manj intenzivno potovati tja, ampak samo uživati v raju, ker pri 7100 otokih, smo videli le ščepec lepot, ki jih lahko najdemo tam. Sledile bodo nove destinacije, drugačne destinacije, Filipini pa bodo vedno ostali krasna izkušnja, zato HVALA FILIPINI !もっと詳しく