Firenze - Pancole (Casa Lari)

TOSKANA! Že samo beseda pričara podobe valovitih gričev, vitkih cipres, ki se vijejo proti nebu, in sončnih zahodov, ki barvajo pokrajino v zlate odtenke. In končno je napočil dan, ko smo spakirali kovčke, sedli v avto in se odpravili na jug, proti deželi renesanse, odlične kulinarike in nepozabnih trenutkov. Naš dopust pred novimi izzivi in gospodom Abrahamom, ki prihaja čez par dni.

Pot od doma do osrčja Toskane je dolga, danes smo naredili cca 640 km, a hkrati ponuja čudovito priložnost za opazovanje spreminjajoče se pokrajine. Slovensko zelenje so postopoma zamenjale ravnice Furlanije, nato pa so se v daljavi že začeli risati obrisi Apeninov. Vožnja na katero smo krenili ob 3.30, je minila hitro, vmes postanek ali dva in ob 10 uri smo že bili na prvi postaji - Firence, zibelka umetnosti. Za florentinski zrezek je bilo prezgodaj, smo pa si prvo mesto pogledali iz panorame, parkirali 100m stran od Ponte Vecchio in se sprehodili skozi staro mestno jedro.Mesto diha z zgodovino in umetnostjo na vsakem koraku. Pot nas je vodila preko Ponte Vecchio preko reke Arno. Stari most, ki je preživel vse vojne vihre. Značilne trgovinice, ki se gnetejo na njem, so danes polne bleščečega nakita, a mi smo raje uživali v pogledu na reko in pisane fasade hiš, ki se zrcalijo v vodi.

Za kratek čas smo se izgubili v gneči na Piazza della Signoria, kjer stoji mogočna Palazzo Vecchio in replika Michelangelovega Davida, ki ponosno zre v daljavo. Vsak kip, vsaka fontana na tem trgu pripoveduje svojo zgodbo o moči in bogastvu Medičejcev. Imeli smo srečo, da smo bili dovolj zgodaj, da gneča še ni bila pretirana. Še malo naprej smo šli do veličastne katedrale Santa Maria del Fiore, katere kupola, mojstrovina arhitekta Brunelleschija, prevladuje nad mestno panoramo. Občudovala smo marmornato fasado v odtenkih bele, zelene in rožnate barve. Ampak nismo niti pomislili, da bi čakali v nepregledni vrsti, da bi šli na stolp. Tukaj je bila pa gneča in vrste res velika in počasi smo se vračali nazaj. Vmes ena pizza, še en pozen “zajtrk” in nadaljevali smo pot naprej.

Ura vožnje in skozi cesto, ki se vije preko gričev, mimo ogromnih cipres, nasadov oljk in vinogradov, pridemo do našega toskanskega doma v mali vasici Pancole. Casa Lari, kakšen mir. In razgled. To samo apartma, to je obljuba miru, sprostitve in pristnega toskanskega življenja. 70m2 v dveh nadstropjih, dve kopalnici, tri terase in bazen, pa garaža pod spodaj za avto. Pa mir, res mir, tišina in rahel zvok škržatov. Gostitelj nam je dal še steklenico Chiantija za dobrodošlico in čas je za kozarec vina na balkonu s pogledom na toskansko pokrajino.

Steklenica Chiantija na balkonu, potem v trgovino, kjer nakupimo hrano, da smo preskrbljeni za večino dni. Ko pospravimo vse, gremo še na večerjo v 100m oddaljeno restavracijo, edino v tej vasici. Dobra hrana, zmerne (recimo) cene, in čas je za počitek. Lahko noč.Read more