Livorno - Quercetano - Spiagge Biance

Po dnevih raziskovanja srednjeveških mest v notranjosti Toskane smo se odločili, da je čas za morje! Sonce je sijalo in klicalo po slani vodi in vetru v laseh. Naš načrt za danes je bil raziskati pristaniško mesto Livorno, nato pa se prepustiti uživanju na dveh znamenitih plažah – sanjski Quercetano Bay in zloglasno "karibski" Spiagge Bianche.

Livorno nas je na nek način presenetil. To ni tipično toskansko mesto z renesančnimi palačami, ampak živahno, pristno pristanišče z edinstvenim značajem. Ustanovljeno v 16. stoletju kot "idealno mesto" Medičejcev, je bilo zamišljeno kot svobodno pristanišče, ki je privabljalo trgovce z vsega sveta. Ta multikulturna dediščina se čuti še danes. Malo smo šli pokukati v osrednjo mestno tržnico. Verjamem, da je včasih tukaj bilo živahno vzdušje, stojnice, polne svežih rib, morskih sadežev, lokalne zelenjave in sirov, ampak, nekako ni bilo tistega pravega občutka tržnice. Ogromno stojnic zaprtih, skratka, pričakovali smo več. Nadaljevali smo v verjetno nekdaj očarljivi četrti, prepredeni s kanali, mostovi in visokimi pastelnimi hišami. Sprehod ob kanalih nas je, kljub imenu “Male Benetke”, bolj spominjal na Trst. Potem smo šli skozi mesto ob obali na kosilo in mini nakup, ter počasi nadaljevali naprej. Livorno nas odkrito ni navdušil.

Po mestnem utripu smo se odpeljali malo južneje, do Castiglioncella, kjer se skriva eden najlepših zalivov v Toskani – Baia del Quercetano. Tukaj je dostop do plaže strm, mešanica kamnite, prodnate in peščene plaže. Plaža je mešanica zasebnih delov z ležalniki in manjših javnih odsekov. Našli smo si svoj prostorček, razgrnili brisače in se namočili. Tudi kuža naš je neizmern užival, tekala je po plitvini in lovila frizbi.

Za konec dneva smo si prihranili še najbolj “kontroverzno” točko – Spiagge Bianche (Bele plaže) pri Rosignano Solvayu. Že od daleč plaža izgleda kot tropski raj. Pesek je neverjetno bel, morje pa turkizno modro, kot na Karibih. Prizor je resnično osupljiv in vabi k fotografiranju. A ta lepota ima svojo ceno in razlog. Beli pesek ni naraven; je posledica desetletij odlaganja kalcijevega klorida in drugih odpadkov iz bližnje kemične tovarne Solvay. Plaže so uradno varne za kopanje, saj naj bi šlo za neškodljive snovi, ampak ko to prebereš, čutiš nekakšen dvom. Vsekakor pa očitno to ne moti ljudi, ki se vsi veselo kopajo, na plaži so reševalci iz vode, skratka, res tista bela mokasta mivka, kot v tropih. Sprehodili smo se ob obali, občudovali neverjetne barve, namočili noge, naš kuža je tukaj popolnoma znorela, skakala in bežala pred valovi, se podila za galebi, skratka, dogodek.

Po dnevu, polnem kontrastov – od urbanega pristanišča do skritega zaliva in "umetne" karibske plaže – smo se se na poti nazaj ustavili še na željo mlade popotnice v japonski restavraciji, “all you can eat sushi”. Po skoraj dveh urah borbe s sušijem, smo prenehali pri 36 jedeh. S pijačo in dodatno sladico je bila ta izkušnja za nas tri 92 EUR. Res je Italija cenejša od nas in še bolj od Hrvaške. In lepa je. Ampak jutri, jutri bo dan za odmor, počitek rabimo pred prihajajočim gospodom Abrahamom :). Lahko noč.Read more