Volterra - San Gimignano

Tretji dan naših toskanskih počitnic nas je pot vodila v osrčje dveh mest, ki sta kot dan in noč – starodavna, mogočna Volterra in navpični, ponosni San Gimignano.

Naš dan smo začeli z vožnjo do Volterre, mesta, ki te prevzame s svojo avtentičnostjo in tisočletno zgodovino. Volterra leži na visokem griču in že od daleč daje vtis neosvojljive trdnjave. To je mesto z dušo, veliko starejše od Rima, saj so ga ustanovili že Etruščani. Sprehod po njenih kamnitih ulicah je kot listanje zgodovinskega učbenika. Najprej smo si ogledali Rimsko gledališče (Teatro Romano), ki je tik pod mestnim obzidjem. Lepo ohranjeni ostanki impresivnega rimskega gledališča iz 1. stoletja pred našim štetjem. Razgled na arheološko najdišče z mestnega obzidja je fantastičen in priča o bogati preteklosti mesta. Ko smo našli parkirno mesto, smo vstopili v mesto. Tam pa najdeš Porta all'Arco, edinstvena in odlično ohranjena etruščanska vrata, ki so preživela več kot dva tisoč let. Neverjetno je stati pod lokom, ki so ga zgradili pripadniki te skrivnostne civilizacije, Piazza dei Priori, ki je srce mesta in eden najlepših srednjeveških trgov v Italiji. Obkrožajo ga mogočne palače, med katerimi izstopa Palazzo dei Priori, najstarejša mestna hiša v Toskani. Počutili smo se, kot da smo stopili v drug čas.

Volterra je svetovno znana po obdelavi alabastra. Na vsakem koraku smo naleteli na delavnice (laboratori), kjer spretni mojstri iz tega prosojnega kamna ustvarjajo prave umetnine. Potem pa smo se še malo izgubljali na sprehodu po manj obljudenih stranskih ulicah, pojedli par kosov pizze, obiskali Muzej zgodovine mučenja, si ogledali tudi Tombo de Volturi, kjer naj bi bil vhod v vampirski brlog, po knjigi po kateri je bil posnet film Twilight. Volterra je manj turistična od sosedov in ravno zato ponuja bolj pristno izkušnjo Toskane in to, da ni bilo nobene gneče je bilo super.

San Gimignano je bil naša druga postaja danes. Že od daleč smo zagledali znamenito panoramo mesta, ki jo rišejo visoki srednjeveški stolpi. Nič čudnega, da mu pravijo "Srednjeveški Manhattan". V času največjega razcveta je mesto krasilo kar 72 stolpov, ki so jih gradile bogate družine kot simbol svoje moči in bogastva. Do danes se jih je ohranilo 14, kar je še vedno dovolj, da ustvarijo edinstveno in nepozabno podobo. Sprehodili smo se po glavni ulici, ki vodi od enih mestnih vrat do drugih, in ves čas občudovali stolpe, ki se dvigajo visoko nad ozke ulice. Na Torre Grossa, najvišji stolp v mestu, od koder se odpira 360-stopinjski pogled na mesto in okoliško pokrajino nismo šli, smo pa šli na Piazza della Cisterna, kjer je očarljiv trikotni trg z vodnjakom v sredini in je družabno središče mesta. Obkrožen je s srednjeveškimi hišami in stolpi ter je popoln kraj za počitek ob najboljšem sladoledu na svetu. Gelateria Dondoli, ki se nahaja na tem trgu, je namreč večkratna svetovna prvakinja v izdelovanju sladoleda in vrsta pred njo priča o kakovosti. Preizkusili smo sicer sosednji sladoled, na Dondolija še morda pridemo.

San Gimignano je precej bolj živahen in poln obiskovalcev kot Volterra. Naša kosmatinka se je odlično znašla v gneči, a smo vseeno poiskali nekaj mirnejših kotičkov znotraj obzidja, kjer smo se lahko v miru naužili atmosfere. Po dnevu, polnem raziskovanja zgodovinskih biserov, smo vrnili domov, na osvežitev v bazenu in domačo večerjo. Za jutri pa bomo še videli kaj nas čaka.Read more