San Pellegrino

Danes je bil zadnji dan smučanja. Začel se je precej neobetavno, saj je zjutraj močno snežilo in je bilo oblačno. Ko smo čez okno videli takšno vreme smo šli kar nazaj spat. Mislim, da noben v tistem trenutku ni imel absolutno nič proti dodatni uri spanca. Ko smo se zbudili, je bilo dejansko precej svetlo in ni več padal sneg, tako da smo se na hitro zrihtali in odpravili na sneg. Prepričani smo bili, da bo na prvi gondoli ogromna gužva, ker smo eno uro pozni, ampak ni bilo nikogar. Izkazalo se je, da je slabo vreme prepodilo vse smučarje in so bila vsa smučišča cel dan zelo prazna, kar je bilo izjemno. Ponoči je spet nametalo nekaj centimetrov snega, ampak so bile proge precej lepo urejene. Odpravili smo se proti vrhu z imenom Marmolada, ki je najljubši vrh moje matere, morda tudi ker jo spominja na hrano. Je pa pretirano uživanje belega kruha ni ustavilo, da je z vsemi nami zelo hitro odsmučala do tja. Pot nas je peljala globoko v dolino, sneg se je počasi spreminjal v vodo ker je bilo precej toplo in nismo bili več tako visoko. Iz tam smo z gondolo štaratli proti Marmoladi, ki je visoka nekoliko čez 3200m. Uglavnem, ogromno vožnje. Ko bi nas bilo v gondoli par bi bilo okej. In zgledalo je kot da nas ne bo preveč, nato pa so se nam po metinih besedah "nasrali" mali italjančki, ki so bili v smučarski šoli. Uglavnem, sledilo je skoraj pol ure vožnje v premajhni gondoli, polni predihanega zraka z dosadnimi italjani ki so se pogovarjali. Sedaj vam bom pokazal kaj so govorili (ne znam italjansko): " pikolo bambino, karbonara guancalle, prego si niente"
Uglavnem, grozno.
Ko smo prišli na vrh sta stres in predihan zrak premagala špelo. Bilo ji je slabo, tako da se je celotno progo spraševala ali bi bruhala ali ne. Pa ni. Precej kul odločitev.
Ustavili smo se v prvi koči, ki smo ko našli in našo špelo je ozdravil njen čarobni eleksir. Spila je kozarec kokakole in je bila kot nova. Koča, kjer smo se ustavili je bila res kul, prijazno osebje, dobra in poceni hrana ter krofi, ki so nas spomnili da je danes ubistvu pust. Ko smo pojedli smo se odpravili proti naši nastanitvi, nakar je naša modra in izkušena mati rekla na sedežnici: "tale teren pa zgleda kot da so na njem gamsi"
V trenutku ko je to izrekla smo vsi začeli gledati, kje bi bil kakšen gams. In že čez tri sekunde špela reče: Gams!
In dejansko je tam stal gams. Oče je bil tako navdušen, da ni znal več uporabljati telefona in so se mu roke kar tresle. Nato smo odšli odsmučat to progo še enkrat da ga vidimo. Strmeli smo v hrib 10 minut in ga ni bilo. Ko smo se skoraj odpravili pa sem ga opazil, točno na točki kjer sem že gledal. Nato smo ga opazovali in opazili še dva njegova kolega. Uglavnem gamsi so kul, jaz ga še nisem videl. Potem smo se odpravili nazaj do naše nastanitve. Smuka je bila ceu dan top. Aja, fotke iz Marmolade so pa tiste, na katerih vidiš samo sivo ker smo bili v oblaku. Za misel dneva smo imeli danes več kandidatov, vendar smo stari in smo vse pozabili, zato bom napisal le očevski vic: Katera kača je dolga približno 3.14m?
πton
To je to od našega smučanja, nasvidenjeもっと詳しく