San Gil

Prelepo mestece, obkroženo s hribčki. Očitno mam res ‘a type’😝❤️.
Kadarkoli smo šetali naokrog, se je ful dogajalo! Bizyyyy mesto, popularno za tako turiste naših sort, kot domačine. Avtobusi se baje razprodajo po par dni v naprej okrog praznikov, čeprav sama nisem mela nekih težav. Niti pridit, niti it kasneje…
Ulice so bile vedno polne, glasne.
Mesto je zgrajeno kar na ornk klancu in ko si pogledal gor, si bil kar vesel, da je tvoj hostel na eni od ta nižje ležečih ulic🤭.
Našla sem ene par res fletnih posameznikov, Nadav je s svojo kitaro ob večerih poskrbel za glasbeno spremljavo. En večer smo šli na večerjo, ene 6 al 7 nas iz hostla in smo se res nasmejali.
Večer prvega pa spoznam enega res kul tipčka! Filipe je s svojim motorjem prevozil 10ur iz Bogote do San Gila in po naključju obstal v našem hostlu. In po tisti skupni večerji sva klepetala skoraj dve uri v moji polomljeni španščini (ki se sicr izboljšuje, vendar te dolgi pogovori so še vedno mal tricky). Povabi me, da grem z njim na tridnevni trekking🥲.
A jaz imam že kupljeno karto proti Bogoti in moj motor za vrnit naslednje jutro… pa prideva do ideje, da naslednji dan izpeljeva še en motorični dan🤗. Jaz bom vrnila moj motor, si od gospoda sposodila čelado in potem bova s Filipom šla z njegovim motorjem prevozit eno potko, ki sem jo imela zacahnjeno dva dni in sem že mislila, da mi nebo uspelo…
Evo, včasih se stvari mal poklopijo😇.Okumaya devam et