Dan 11 - Tulum - Gran Cenote

Še en sončen, vroč dan v Mehiki. Za zajtrk končno dobim “huevos rancheros”, odkrito nisem navdušen, jajca na oko na tortilji, s fižol pirejem in rižem, preko pa paradižnikova salsa....semMeer informatie
Še en sončen, vroč dan v Mehiki. Za zajtrk končno dobim “huevos rancheros”, odkrito nisem navdušen, jajca na oko na tortilji, s fižol pirejem in rižem, preko pa paradižnikova salsa....sem prepričan, da se da to bolje nardit :) Vmes smo še kupili karte za avtobus jutri iz Tuluma do Playa del Carmen, za nas tri skupaj 130 pesotov, cca 6 EUR, smešno poceni.
Taxij imajo tukaj kar fiksno ceno, vsepovsod kamor greš je 100 pesotov in danes gremo na osvežitev, v 4 km iz mesta oddaljeno Gran Cenote. Cenote so naravni bazeni, ali luknje, ko se je udrl apnenec in je nastal naravni bazen, s kristalno čisto vodo. In res je zakon, voda osvežujoča ampak ne ledena, plavaš med stalaktiti in stalagniti, med ribami in želvami, odlično doživetje in tukaj preživimo kar dobre tri ure, ko se res nabije turistov, pa se počasi odpravimo nazaj v mesto. Super je, da smo šli sami, saj tako nismo bili vezani na čas in smo se res lahko malo kopali, malo sončili, pa spet kopali.
Vrnitev v mesto, hlajenje, ob kosilu še malo liga prvakov, sprehod skozi tržnico in ulice Tuluma. Zaenkrat nič ne kaže na kako prvomajsko fešto, zato izgleda, da bomo po večerji šli spat, jutri še zadnji premik, čaka nas mehiški LA kot pravijo, Playa del Carmen.
VIVA 1. Mayo !Meer informatie
Dodatek k včerjašnjemu večeru je odkritje restavracije za tacose in ostalo hrano domačo. Smešno poceni, tri tacosi, tri empanadas, dvakrat gringa, coca cola, 125 pesotov, 7 USD je tole, za več kot odlično večerjo. Škoda da nismo že prvi dan v Tulumu to odkrili, je pa res, da je hrana odlična, ampak nasitna. Sir povsod, tortilje, meso v več izdanjih, tu se moraš zrediti :) Doživetje je bilo samo to, kako hrano pripravljajo, kakšna je to hitrost in podatek, da so ljudje stali v vrsti, da so prišli na vrsto je dovolj zgovoren, da je bila izkušnja res odlična.
Lepo smo se naspali, zajtrk še pojemo v Tulumu in ob 12 uri na avtobus za Playa del Carmen. Tu so vse ceste samo ravno :), mimo vseh parkov, resortov, vožnja traja cca. dobro uro in že stopimo ven na peti aveniji, mehiški LA, Playa del Carmen. Če je Cancun resort do resorta, je tukaj bolj na “easy”, neverjetno kake trgovine, lokali, vse je veliko, vse je drago, vse je “fancy”. Da dobiš relativno ugoden obrok, moraš ven iz najbolj obljudene ulice. Peš prispemo v naš hotel, Hacienda Maria Bonita. Odlično, barvito, slikovito, z bazenom, kjer se prvo namočimo in ohladimo. Potem pa seveda pohajat, obredemo trgovine, zame se ne najde nič, ali ni cifre ali pa enostavno je dražje kot pri nas, punce pa kar najdeta :)
Obvezno zavijemo na plažo, ki pa je morda največje razočaranje tega turističnega kraja, neznansko dosti alg na plaži, mivka nikakor tako lepa kot na Isla Mujeres ali v Tulumu, vhod v vodo preko skal in ne mivke, v vodi pa pas morske trave in alg. Ne, ne kopamo se. Gremo naprej do hotela, bazen je zakon, potem pa na večerjo nasproti hotela. Fina hrana za male denarje relatvno (20 USD).
Večerno kopanje še opravita punci in gremo spat, jutri nas čaka dolg dan, jutri gremo pogledat eno,izmed sedmih čudes sveta, jutri Chichen Itza.Meer informatie
Kakšen dan....vstanemo zgodaj, ob 7, zajtrk iz Oxxo in potem pri Coco Bongu čakamo na prevoz za izlet. Danes je čas za eno,izmed sedmih čudes sveta, Chichen Itzo. Vse jim deluje, čeprav sem izlet rezerviral pred našim odhodom, so me dejansko na letališču, ko smo prispeli pričakali z voucherjem in danes, brez da bi vmes kaj preverjal, prišli po nas. V kombi in na pot, smer proti Tulumu, ko nas na sredini Riviere Maya na bencinski črpalki prerazporedijo v avtobuse. Vozimo dobro uro in prvi postanek je Hubik cenote, želel sem si Ik-Kil Cenote, ampak tudi ta je bila za videt in doživet. Prehitimo gnečo in smo med prvimi, ki skočimo v osvežujočo hladno vodo in ko se že posušimo, se komaj začnejo vrste. Mi medtem že naročimo Piño Colado, si ogledamo “muzej”, jaz bi rekel bolj prodajalno tequile in gremo na kosilo. Naprej v Chichen Itzo.
Prihod na parkirišče pred vhodom in skorajda nepregledno veliko avtov in avtobusov. Preden gremo naprej, nam dajo še vodo in dežnik in hitro je jasno zakaj. Vroče, da stojiš na mestu in se “topiš”. Ko spet plačam dovoljenje za snemanje (45 pesotov), kot povsod prej že, vstopimo. Po potki, ki vodi do glavnega oziroma do središča, kjer je osrednja piramida, so brez prekinitve postavljene stojnice, kjer se prodaja vse od srebra, lesa, tekstila...”only one dollar”, “best price today”....in to je praktično znotraj ob vse poteh, po katerih te vodi pot ogleda ruševin. Chichen Itza naj bi skupno pokrivala površino 12 km2, baje še danes s pomočjo satelitov iščejo morebitne ostanke še česa in skupno je tukaj preko 600 objektov, mi oziroma večina si pogleda nekje okoli 5-7 stavb povprečno na obisk. Ogromna zadeva. In ja, videti to v živo je impresivno in res je doživetje. Na spomladanski in zimski solsticij, samo dvakrat na leto je baje tukaj preko 20.000 ljudi naenkrat, saj naj bi se videlo ob premikanju zemlje ravno,na ta dva datuma, senco, kako iz vrha piramida po stopnicah leze kača in se potem, ko se enakonočje konča, vrne po stopnicah nazaj na vrh piramide. Dvakrat na leto je to možno samo videti, sicer pa se jim za turiste tudi druge dni ni potrebno bati.
Ogledamo si poleg glavne piramide še majansko igrišče, tempelj, in še kar nekaj zgradb, stebrov, ostankov nekdanje civilizacije. Prevroče je, pa tudi premalo časa je bilo, da bi si ogledali čisto vse, kar bi lahko. Pred odhodom se ohladimo v senci in na poti nazaj, se ustavimo še v središču mesta Valladolid. Simpatični park, kolonialna arhitektura, v bistvu zelo spominja vse skupaj na park v Méridi. Koruza v parku in malo si pogledamo še plesalce, ki v parku plešejo in imajo svoj nastop. Simpatično doživetje in res je Mehika zelo barvita, vsepovsod žive barve, tudi tukaj ni drugače.
Ko smo ponovno na avtobusu, se začnemo vračati nazaj, dobro uro in pol vožnje še nas čaka in vodič se zahvali, da smo točni, da smo izbral njih in potegne ven 2 litra tequile, ki jo stočijo po busu. En deli limete in sol, drugi toči, doze pa točijo po dober deci praktično. “You’re a big guy, you need a big shot” je logična razlaga glavnega “ natakarja”, in zatem, ko še razdelijo čips, potegne ven še eno steklenico tequile....”yeah, we have twins!!!”....pol busa se rahlo napije od tequile in začne se skandiranje “musica,musica...”, ko še stoči par litrov piva med nas...tequila in pivo...krasno :)
Simpatični izlet in druženje končamo, ko se začne razvažanje po vseh hotelih in resortih od koder smo prišli skupaj na ta izlet. Ob 8.10 smo začeli, nazaj v našem hotelu smo bili ob 22.00 cca, pred tem pa smo po poti si kar kupili par kosov pizze in jih pojedli ob bazenu. Punci sta se seveda še kopali. Poln dan, vožnja je edina stvar, ki je je morda bilo preveč, ampak tako pač je, razdalje so kakšne so. Res pa je, da na nobenem iz,etu do zdaj, še niso tako poskrbeli za nas :) 4litre tequile, nekaj litrov piva, dali so nam zajtrk, malico, vodo, kosilo, dežnike za sonce, repelent za komarje....ni da ni :)
In ko smo se mi odpravljali spat, je pri Coco Bongotu bila vrsta 300 metrov dolga, za vstop in zabavo. Noči trajajo tukaj do 3 oz 4 zjutraj najmanj...party mesto :).....lahko noč....jutri imamo prost dan....samo za počitek in uživanje, naše potovanje je skoraj pri koncu.....Meer informatie
Zadnji polni dan v Mehiki, preden gremo domov. Današnja rutina bo dosti kopanja, dosti sprehajanja po peti aveniji in ogledov trgovin, obe imata to željo, pa da jih ne priganjam (bože mili...). Ampak dan se začne v bazenu, zajtrk nam postrežejo kar iz zadnjih vrat gostilne, na teraso pred bazen. Končno huevos rancheros, ki so dobra. Eva zajtrkuje kar v bazenu. Izležavanje do cca 12 ure in potem za nosom po Playa del Carmen.
Obredemo praktično celo peto avenijo. V dveh rundah, prvi del je bil shopping, potem smo se s polnimi vrečami vrnili v sobo, malo skopali in potem naprej. Vmes v sosednji ulici našli spet tacose za mali denar, 17 pesotov, si kosilo privoščimo poceni in sproti. Do konca pete avenije nas pelje sprehod, nekaj spominkov še, slikanje v parku ob znaku Playa del Carmen :) in nazaj domov. Rum cola ob bazenu, večerja in čas bo za zadnjo noč v Mehiki.Meer informatie
Zadnje ure naše mehiške avanture. Zajtrk ob bazenu in do 12 ure, ko nas opozorijo, da moramo se odjavit :), lovimo zadnje žarke sonca. Spakirali smo vse, odpravimo se peš proti avtobusni postaji, vmes še pojemo fino kosilo na peti aveniji. Tacosi, lignji, salsa, pivica, tako kot mora biti :) Posedimo še ob plaži, zadnjih par fotografij še v Mehiki in na avtobus, ki nas v dobri uri pripelje na naš terminal.
Letališka procedura, prtljaga oddana, novi filmi na letalu, bo kaj za pogledat in po 9 urah bomo pristali v Londonu. Potem pa še malo do Benetk in nazaj domov. Čaka nas noč na letalu in dolga pot domov.
Mehika je bila dolgoletna želja in ja, je upravičila pričakovanja. Kljub temu, da je bilo malo treme, morda slabega občutka zaradi strašnih opozoril glede varnosti, dejanskih umorov pred našim prihodom, nenazadnje tudi medtem, ko smo bili tam, se niti enkrat nismo počutili ogrožene. Dejansko je to povezano z drogo in do sedaj še turisti niso bili žrtev ali vpleteni. Počutili smo se varne, tudi ko smo zvečer se sprehajali po ulicah, je pa res, da nismo sredi noči hodili po stranskih poteh :) Vsa opozorila so morebiti na mestu, če bi človek izzival, se napijal in morda “naletel” na kakega nepravega, kar pa velja ne samo za Mehiko, ampak povsod.
Skratka, ko se navadiš govoriti vsem iz stojnic, taksistom in še komu, da ne rabimo nič in komuniciraš z domačini, ugotoviš, da so ljudje prijazni, odprti, komunikativni. Sicer pa je vse bilo brez težav, dogovorjeno je veljalo, vsak izlet je bil oddelan super, točno vse, skratka, štima in v bistvu je po Mehiki lahko potovati. Videli smo ogromno in hrana je fantastična, edino malo redilna :) Vsepovsod sir, tortilje, pivo, alkohol skratka...ja, tukaj vedo, kak se dobro je in pije :)
Zaradi časovne omejitve nismo uspeli videti stvari, ki jih bomo morda še kdaj šli v Mehiko pogledat. Po pripovedovanju ampak res vsakega domačina, je obvezno iti na otok Holbox, baje raj na zemlji, tako da to nas še očitno čaka, potem Bacalar, jezero, ki ima sedem odtenkov modre barvel tudi raj, tukaj še Palenque, San Cristobal, Ik Kil Cenote (ki pa je verjetno komercializirana), kot marsikaj sicer. Cancun smo videli in to je to, ne rabim se vrniti, razen morda zaradi letališča. Resort do resorta in na splošno “potovati”v resortih, kot jih to kar nekaj počne, se nam zdi mimo. Tako ne doživiš lokalnih busov, lokalnih tacos stojnic, z pravo lokalno hrano, tako ne spoznaš prave slike neke države. Da dobim zapestnico okoli roke, da me peljejo na en izlet z vsemi ostalimi “all inclusive zapestničarji” v Chichen Itzo in me potem dostavijo nazaj v resort za ograjo, kjer me čakajo “kao”mariachiji, se nam zmeša. Resort life je zlo:)
Potovali smo sami, z lastnim planom, vse uredili prej ali sproti. In tako bomo potovali še naprej. Mehika nam bo torej ostala v lepem spominu, videli smo ogromno, izredno dobro jedli, niti enkrat imeli težav s prebavo, skratka vse je štimalo. Ko se spočijemo, saj smo dnevno prehodili cca med 6 do 10 in več km, bomo še malo podoživeli barvito Mehiko skozi fotografije in video. Potem pa bo čas za nove potovalne načrte :)
Kostarika, Filipini, Sri Lanka ali Vietnam ? :)
Adios Mexico. Gracias Mexico. Hasta luego...Meer informatie