Azija, solo

Če hočeš mir je to raj na zemlji. Zelo dolga, prečudovita plaža z najbolj belim peskom, ki sem ga kdajkoli videl in ki spušča zvoke, ko hodiš po njem... :) Pa trenutno še ravno prav restavracij in možnosti za prenočitev. Je izbira ampak ni nabutana po celi plaži. Ljudje so ampak ne veliko, krasno... Cene sicer mal višje tko da sem šel spet v dorm ki sem ga plačal 7 usd na noč, ker so bli druga opcija bungalovi, ki so bli pa že blizu 30 usd na noč in več kar je pa čisto preveč za 1 osebo... Ampak ni blo panike, dorm je bil zakon, čisto basic ampak sami kul ljudje. Takoj sem padu v eno druzbico, ki se je tam nardila in bla tam že par dni tko da so vse vedli kam jest, kam zvečer, kje je dober wifi...
Vedli so pa tud zakaj morš vsaj enkrat bit pokonc po polnoči saj takrat ugasnejo luči na pomolu in takrat se gre plavat. Plavat s planktonom. To je pa tok hudo!!! Ko sem se potapljal na Koh Tao-u in smo imeli nočni potop smo na eni točki na dnu ugasnil luči in krilili z rokami in plankton naokrog se je zasvetil. Luštno. Ampak tukaj pa konc... Nič hitro mahat, sam da si se premikal se je vse svetlo, bolj pocas lepše je blo. V vodo nas je šlo ene 10 in po moje smo bli not tricetrt ure, ker se sploh nismo mogli naveličat... Ko zatauhas se ti vse sveti okrog oči, čist konc :) Mogu bi probat še z masko ampak je nismo mel s sabo... Ena bejba je po kopanju na zid kamor se pišejo misli v hostlu napisala "Plankton is not green, is magic". Kul.. Sicer je pol spodi napisala datum 3. 3. 2015 tko da ji ni blo glih čist vse jasn ampak ajde, vseen je dobr povzela misli od vseh :) Aja pa več jih je probal posnet in poslikat z GoPro pa se nič ne vidi tko da sorry, nobenih slik, mora vsak sam doživet :)

Je blo pa moje počutje tuki čudno. Do zdej skoz v malo bolj bizi mestih pol se pa pripeljem sem brez da bi prej karkoli raziskoval in šok. Vse mirno, brez kakšnih posebnih možnosti za oglede. Do zdej sem vsakič ko sem nekam prišel našel kafic, pa wifi in odprl trip advisor pa pogledal top 10 things to do. Tuki nič pametnega... Sprehod na drugo stran otoka, ki traja 20 minut, neki vodni športi do katerih mi neki ni blo, potapljanje, ki se mi je zdelo predrago... Šok... Pa še prišel sem okrog 11:30, ko tudi v hostlu ni blo žive duše čeprav je bil poln, je lastnik reku da so vsi na zajtrku al pa na plaži. Čist zgubljen, nisem mogu brat, čez fb sem šel 20, Slovenija še spala, nobenih postov, panika. V trebuhu stiskal, se probal zamotit ampak nič pomagal. Šel na sprehod na drugo stran otoka, tam še manj. 1 restavracija, 1 bar in 5 ljudi... Šel v bar in naročil pivo, ki mi sploh ni pasu ampak kao ob alkoholu si pustim kadit tko da kupil še cigarete kar je pomagalo, ampak glih za 10 minut... Težek dan. Zvečer sem spoznal folk v hostlu in šel z njimi na večerjo tko, da se je začel popravljat ampak nisem se čist kul pocutu zarad cigaret, me je glava bolela. In tko je blo vse 3 dni, vsak dan sem kadil, se pol slabo počutil ampak nisem pa zdržal do konca dneva, da ne bi kadil med vsem folkom, ki je kadil. Jih je pa pol reklo, da običajno sploh ne kadijo ampak da na tem otoku pa kot Turki tko da ajde, mogoče ni sam mene razturilo tuki... Po treh dneh sem vedel, da če ostanem tuki bo težko nehat kadit, tko da check out iz hostla, trajekt na obalo, pustil cigarete naključni bejbi, ki je sedela v restavraciji zraven mene. Čas za detox, sestavljanje na 6 dnevnem course-u meditacije in joge blizu Siem reap-a.

Tko da ja, počutje je v glavi, povsod nas lahko razturi, lokacija nima nobene veze, tud če je en najlepših otokov kar si jih videl v življenju...もっと詳しく