Aktuell unterwegs
  • Katjusa Zajec

SE Asia trip☀️

Ein Abenteuer von Katjusa mit offenem Ende Weiterlesen
  • Raziskovanje Battambanga

    18. Februar in Kambodscha ⋅ ☁️ 33 °C

    Najamem motorček, tak simpatičen rumeno oranžen avtomatik🧡.
    Odločim se raziskat bližnjo okolico mesta na severu. Vozim se po prikupni cesti skozi naselje ob reki. Palme povsod🌴, vroče je.
    Skozi kotiček očesa vidim neko keramiko in kar zabremzam. Motor z nogami potiskam v rikverc, da vidim, a je vredno prečekirat. In res, na moji desni je cel warehouse, poooolno keramike, porcelana, najbolj na svetu prikupnih šalčk in krožničkov, posod in pribora. Snaga, center ponovne uporabe who? Parkiram in grem raziskovat!
    Tokkkkk lepe stvari, vse bi zapakirala in poslala v Makramé🫶.
    Potem nadaljujem pot do templja, Wat Samrong Knong. Tale kičasti zlat tempelj me čist preseneti, okrog in okrog zelenje, rože in klopice, ljudi pa nikjer. Na drugi strani najdem ruševine starejših kompleksov, hitro poguglam in se naučim, da je bilo to zgrajeno v začetku 12ga stoletja, in da se je bil včasih tu zapor…Zdaj je del kompleksa tudi pokopališče, seveda čist drugačno, kakršnih smo mi vajeni!
    Podam se iskat lokalni delicacy, bamboo sticky rice. Punca v hostu mi je povedala, da se jih najde okrog tega templja.
    In res, začnem krog okoli in takoj najdem nasmejano gospo, ki prodaja te bambusove sladice!
    Torej sticky rice, kokosovo mleko in mali črni fižolčki! Skuhano v bambusovi palici/deblu, kakorkoli se temu reče🤪!
    Meni je čist fascinantno in zelo se veselim tega posladka, ki je hkrati tudi moj zeeeeelo pozn zajtrk ob enih in trebušček je že zelo nestrpen!
    Vzamem ta večjo porcijo za en dolar in se čičnem nazaj v park med templji! Sladko, okusno, unique🙏.
    Potem grem na eno osvežilno pijačko na ledeni čaj, malo pobegnit pred žgočim soncem.
    Nato še do enega drugega templja, ta je bolj v ruševinah, bolj vleče na Ankor Wat. Prelepo😍. Skozi okno pred podrto steno se vidi na nov, veličasten tempelj 100m stran. Jaz se zicnem v senčno stran in si privoščim eno uro branja na toplih kamenih tega prelepega tempeljčka!
    Večer zaključim s prijetno vožnjo nazaj do hostla, vegi pečenimi kitajskimi dumplingi in kavico v zelo prikupnem malem kafičku!
    Včasih se tele spontane odločitve, kam it, res obnesejo🥰.
    Weiterlesen

  • V Battambang🦇

    17. Februar in Kambodscha ⋅ ☁️ 30 °C

    Spontane odločitve so na tej točki glavni del mojega potovanja😌
    Zadnji večer v Siem Reapu sem gledala eno tablo z imeni krajev, kam peljejo avtobusi neke turistične agencije.
    Vidim Battambang, sliši se kul, prečekiram na Google Mapsih in mi je vseč!
    Kupim avtobusno karto za naslednji dan!
    Poberejo me ob dveh, s tuk tukom do avtobusne postaje, ki so plastični stoli ob pločniku. Mini van naj bi prišel ob 14.30 pa zamuja skoraj celo uro… meni se s knjigo v roki nikamor ne mudi, povem organizatorjema, ki mislita, da znam naredit celo štalo zarad zamude in se mi stalno opravičujeta😇.
    Avtobus/minivan le pride, napokajo mene zadnjo notri in šibamo proti zahodni strani.
    Vožnje imamo tri ure in pol.
    Ob šestih popoldne prispem v Battambang, ki me pričaka z magičnimi barvami sončnega zahoda! Začnem sprehod do hostla, ki je malo na obrobju, imam 24min hoje.
    Google maps me iiiitak pelje po najbolj sketchy poti, ob neki zapuščeni železnici, nobene duše nikjer…
    V hostlu me pričaka nasmejana receptorka, mi pokaže skupno sobico in ostale prostore. Prijetno sem presenečena nad kopalnicami, fancy in čisto!
    Zvečer pričakujem klic iz banke, na daleč uredimo mojo reklamacijo… Potem se slišim z Eliasom, ki z menoj deli njegovo izkušnjo Vipassane, budističnega meditacijskega retreata na Tajskem🙏.
    Za družbo imam še eno žabico, ki skače okoli moje viseče mreže🐸! Aja, pa ene 100 komarjev……🙄
    Weiterlesen

  • Adijo Siem Reap

    16. Februar in Kambodscha ⋅ ☀️ 33 °C

    Zadnji dan v Siem Reapu🤭.
    Sem imela plan met tak ‘v izi’ dan, potem pa me je čisto iz tira vrglo, ko sem ugotovila, da so mi dva tedna nazaj SPET ukradli denar iz kartice…. S kao nekim spletnim nakupom, v vrednosti kar 400€!!!
    Hitela sem pisat maile banki, poslala pritožbo, prijavo kraje, reklamacijo in preklic bančne kartice… Dve uri sem se matrala z urejanjem pdfja na malem enkranu telefona, pa mi je le uspelo🙏.
    Najprej sem bila kar slabe volje, potem pa sem se slišala z mojima modrima staršema, ki sta me postavila na realna tla… da nisem sama kriva, da sem storila vse, kar sem lahko… zdaj je v rokah OTPja…
    No pa sem potem obrnila energijo in uživala v šetkanju skozi nov predel mesta🤗.
    Zvečer sem se vrnila še zadnjic v moj fav kafič, kjer me je čakal Rayuth🫶
    Weiterlesen

  • Phnom Kulen national park

    15. Februar in Kambodscha ⋅ 🌙 26 °C

    Spontan izletek. 🛵
    Na Google Mapsih sem videla nek slap in templje, severno od Siem Reapa.
    Omenila sem Samu, gospodu v poznih 60ih, ki dela v hostlu.
    Rekel je, da sam še ni bil in da bi šel z mano! Naslednji dan sva si zrihtala motorčke, jaz enega malo bolj ornk spet ker so vsi isto stali😏.
    Do tja je bilo 60+km, kar z motorčkom nanese skoraj dve uri vožnje. Ampak je ful pasalo, spet na motorčku, vijugat med palmami in riževimi polji.
    Potem prideva do začetka nacionalnega parka in jaz sem čist šokirana, ko vidim vstopnino 20£ za nacionalni park! Nikjer ni pisalo, sem prebrala reviews pa tako… me že ma da bi se obrnila pa šla raziskat okolico, pa potem le plačam in si rečem, enkrat sem tu!
    Noben od naju ni točno vedel, kam sva prišla😅Jaz sem pričakovala en slap ob cesti, turns out da je to en ogroooomen loop skozi velik nacionalni park. Do prve postojanke je skor tri četrt ure, to je viewpoint na prvi fotki! Skala se kar odlomi dol! Nobenih ograj, samo dva znaka, pazi, prepad🫡.
    Druga postojanka je tist orignal slap, katerega obiščeva okol enih ko je peklensko vroče🥵je pa tut čist preveč ljudi in turistov, kar je kar hecno, glede na to kako skrito je vse! So pa letele okoli jate metuljčkov modrih in turkiznih barv🦋🦋🦋.
    Pogledam zemljevid, ki so mi ga dali pri vstopu in vidim, da so skoz in skoz to junglo raztreseni templji!
    Rečeva, da se odpeljeva po poti in vidiva, v katerega se najprej zaletiva. Vendar oznake so slabe in nerazločne in potem se jaz odločim vprašat enega lokalca za nasvet. Pokaže na eno stransko pot in reče, naj ji slediva in bova prišla do lepih starih templjev. Res se podava v to smer in o mater, kakšna vožnja!
    Globoko globoko skozi gozd, po ozki ozki potki. Potem po peščeni stezi skozi nasad indijskih oreščkov! Potem spet jungla😳. Vmes prečkava tudi dva zelo vprašljiva mostička. Po slabe 3min res prideva do nekega kaoooo parkinga ob reki (sredi ničesar, sredi gozda, brez signala). Ampak vidiva tri gospode, v uniformah delavcev v gozdu, ki nama mahajo, da sva na pravem mestu. In res, gozd se odpre, skozi jasno nebo na en in edini tempelj sije sonce☀️ .
    Zicnem se na eno klopico in ne morem verjet, kje sem. V srcu nekega gozda v Cambodi, ptički pojejo, drugače pa čista tišina. Pod sončnimi žarki je tempelj tople oranžne barve🧡

    Ko se končno obneva, vrneva na glavno cesti skozi nacionalni park, Sam pravi, da nekej ni okej z njegovim motorjem😳… in res, niti 3 min kasneje ga mora porivati. Hvala bogu naju domačin v mali vasici usmeri do mehankarja, 200m naprej!
    Tam fantje vzamejo izziv in se lotijo motorčka. Ura je čez pet ko končajo… po uri in pol sva končno nazaj na cesti in zdaj že šibava nazaj… mava sicer 2 uri vožnje in sončni zahod se bliža…
    Na tej točki sem jaz že čist zmatrana, cela umazana od peska in prešvicana, pa izredno lačna. Komaj čakam tuš in hrano🙏.
    Če bi vedela, da je to cel nacinalni park, poln skritih templjev in slapov, bi se drugače lotila zadeve. Bi šla takoj zjutraj ob sončnem vzhodu, prinesla prigrizke in ful vode…
    Nič zato, tudi če je bil dan bolj naporen je bilo vredno it, zelo lepi razgledi in prečudovita vožnja🌴!
    Weiterlesen

  • Nočni Siem Reap

    14. Februar in Kambodscha ⋅ 🌙 28 °C

    Po sončnem zahodu se ulice Siem Reapa prebudijo!
    Night market ima vse, večinoma cunje, prelepe majčke in tunike, lanene hlače, barvne obleke, pa tudi nakit, spominčke… Jaz sem si kupila tanke lanene črne flowy hlače in eno najbolj Katjuša majčko ever!! Boste vidli na slikcah v prihodnjih dneh🤭
    14ga na Valentinovo 💕 sem šla v moj najljubši kafič, kjer mi simpatičen barista vedno nariše zabavne slike in obraze na moje kavice (slikovni dokaz pripet)☕️!
    Tam se skorajda zaletim v enega malega fantka, ki laufa naokoli s svojim papirnatim zmajem! 🪁
    Takoj me vpraša, če želim tudi jaz enega. Itak da!
    Usedeva se za eno mizo (izvem da je sin lastnika kavarne), mali Rayuth prinese rabljen papir, sponke, škatje, celo opremo, in skupaj narediva novega zmaja zame! Jaz pomagam samo pri striženju papirja, ostalo ima pod kontrolo on🫡.
    Rayuth je bil najbolj simpatičen 5letni fantek ever!! Pogovarjala sva se o najinih najljubših barvah, spraševal me je o moji družini in kje imam starše, kako da sem kar sama tu!
    Presenetljiva angleščina za takega malčka🫶.
    Po eni uri arts and crafts pobegne na večerjo, potem pa po 20min priteče nazaj z voščilnico za valentinovo in papirnato rdečo rožico🥹
    Made my day!!!
    Ko sem šetkala nazaj proti hostlu, s papirnatim zmajem, voščilnico in rožo v roki, je bil moj srček čist poln🫶best valentines in a while🤭❤️!
    Večer sem preživela z Michaello, Samom in mucom Frankotom iz hostla, dve uri smo igrali biljard (počasi se izboljšujem) potem pa sem ob polnoči še zaplavala v bazenu! Itak je tok vroče, ob pol enih je bilo še vedno 27stopinj, da je osvežitev res pasala…
    Weiterlesen

  • APOPO🐀Hero-rats

    14. Februar in Kambodscha ⋅ ☀️ 34 °C

    APOPO je NGO, torej non-profit organizacija, ki z inovativnimi tehnikami treniranja živali rešujejo svet!
    V Cambodi delajo na projektu Hero Rats🦸, misija katerega je iskanje in odstranjevanje min, s pomočjo pametnih podgan!
    Podgane so zelo učlijve. Z uporabo nagrad in clicker-trainingom so izurjene, da prepoznajo vonj po minah, natančneje molekule TNT.
    HeroRats so še posebej koristni v regijah, kot so Kambodža, Mozambik in Angola, kjer so kopenske mine še vedno velika nevarnost. Podgane so dovolj lahke, da ne sprožijo min, vendar še vedno zaznajo vonj, kar ekipam za razminiranje omogoča varno čiščenje zemlje.
    Problem min in ne-kativiranih bomb predstavlja resno tveganje za lokalne skupnosti, posebaj na podeželju in kmetijah. Te mine še dandanes kradejo življenja in povzročajo resne poškodbe, žal so večina prizadetih nevedoči otroci.
    V Cambodi so namreč med vojnama (državno vojno med vlado Khamer Rouge in kasneje vietnamsko vojno) posadili okoli 5 milijonov talnih min, kot posledico večih desetletij konfliktov. Danes jih še 1/3 ostaja ne najdenih in posledično ne aktiviranih…
    Tele podganice torej dobesedno rešujejo življenja🫶! Vzamejo jih na tedenske ekspedicije, kjer v intervalih razčiščujejo zemljo. Ko zavohajo prav vonj, začnejo nežno kopati. Ena podgana lahko v enem dnevu razčisti kar 400 kvadratnih metrov, medtem ko bi to ljudem vzelo skoraj tri tedne. Ko imajo pogumni delavci najdene mine locirane, pride bomb-deactivating team poskrbeti za varno odstranitev (ali pa kar aktivacijo na mestu, če je dovolj varno).
    Demonstrirali so nam postopek s simpatično podgano po imenu Gertrude, stara 3 leta.
    Tele podgane so posebne sorte, vzredijo jih v Tanzaniji in jih natrenirane pošljejo v Cambodio “delat”!
    Predstavili so nam tudi legendo Magawa, samčka, ki je za svoje delo prejel celo medaljo! Skozi svojo kariero je našel več kot 100 min in bomb, kar je daleč največji rekord🙏!
    Weiterlesen

  • Sončni zahod na templju

    13. Februar in Kambodscha ⋅ ☀️ 34 °C

    Golden hour na enem najlepših templjev celega dneva!
    Okol pol šestih naju je Kan odložil pred zadnjim templjem in imeli sva celo uro za raziskovanje naokoli. Jaz sem uživala v golden hour in oranžnih odtenkih toplega kamna. En prečudovit par je imel poročni photoshooting in moram rečt, da sta fenomenalno izbrala. Malo je lokacij, ki tole preseže🥰!
    Zadnjih 20 min sem se usedla na topel sonček in uživala v branju, ko se je sonce počasi nižalo. Ujela sem super fotke, četudi je bilo v živo itak še tisočkrat lepše☀️😍!
    Prečudovit konec prečudovitega dneva… Hvala Cambodi, tudi če samo to vidim je bilo vredno pridit!
    Weiterlesen

  • Bayon temple

    13. Februar in Kambodscha ⋅ ⛅ 36 °C

    Eden bolj breathtaking tempeljčkov!
    Bayon tempelj je stal v središču trga starodavnega glavnega mesta.
    Najbolj prepoznavna stvar tega templja so neskončni nasmejani obrazi Buddhe😄, ki so izklesani v kamen in stene celodnega kompleksa! Baje jih je 216 ampak nismo šli štet…
    Vsak obraz naj bi bil malo drugačen, z različnimi mimikami.
    Tempelj je bil fuuul velik, z različnimi hodniki in skritimi prehodi, kar hitro se da izgubit orientacijo. No, sej v resnici se je prav lepo izgubit med starodavnimi skalami, ki imajo tako bogato zgodovin in energijo.
    Res res lepo…
    Weiterlesen

  • Tomb raider, Ta Prohm

    13. Februar in Kambodscha ⋅ ☀️ 36 °C

    Plac kjer so snemali Tomb Rider z Angelio Jolie kot Lara Croft!
    Tempelj je res nekaj posebnega, skrit globoko v junglo, poraščen z gromozanskimi drevesi, nekatera so stara tudi čez 500 let😮.
    Zgrajen je bil kot samostan in učni center, posvečen materi takratnega kralja.
    Res en nor kraj, ko se sprehajaš skozi ruševine je prisotna res posebna energija. 🙏
    Zanimivost: med izklesanimi podobami, ki so krasile stene tega templja, so našli enega dinozavra! S pomočjo prijaznih vodičev drugih turistov sva ga našli tudi midve! Skrit v pregibu dveh sten, tretji od spodaj, skoraj nedotaknjen kljub preteklim stoletjem, en mali Stegasaurus🦖!
    Znanstveniki in arehologi si še vedno razbijajo glavo, kako je to mogoče! Da so okoli leta 1120 vedeli, da so dinozavri obstajali… mnogi tudi pravijo da je bolj iluzuja, da so ziher mislili prikazat enega porquipina! Jaz želim vrjeti prvemu👀!
    Weiterlesen

  • Neak Pean, Ta Som & Temple Run

    13. Februar in Kambodscha ⋅ ⛅ 31 °C

    Tele tri kar združim😇.
    Prvi strateško postavljen sredi jezera, do njega sva se sprehodili po mostički skozi nasad lotosov🪷.
    Drugi skrit globoko v gozd, z ozkim hodnikom naokoli celotnega drugega nadstropja, ki je navdihnil izumitelja mobilne igrice Temple run!
    Za tretjega sem pa pozabila kaj je bilo rečeno, ker sva si ga ogledovali ob enih med največjo vročino brez sence🥵vem pa, da sta bila na obeh straneh pri vhodu dva simpatična zelo realistična slončka!
    Weiterlesen

  • Preah Kahn

    13. Februar in Kambodscha ⋅ ☀️ 27 °C

    En mojih ljubših templjev, Preah Khan, kar v Khamer jeziku pomeni “Sacred Sword”.
    Tale tempelj vključuje osrednje svetišče, obdano z zunanjim obzidjem, z več drugimi manjšimi templji in svetišči znotraj kompleksa. Sprehajali sva se med ruševinami, plezali skozi mala vrata in odprtine, občudovali kaj vse so znali izklesati toliko let nazaj! Bude, ljudje, plesalci in plesalke, ostale podobe iz vsakodnevnega življenja in prikazi različne budistične in hindu mitologije.
    Res prečudovito!
    Pred vsakim “vstopom” skozi obzidje lahko opaziš most, ki je na obeh straneh okrašen z velikimi spomeniki. Na eni strani life-sized spomeniki boga, Buddhe, na drugi pa ‘hudiča’👹. Kot se vidi na fotkah (zadnje štiri), večina teh kipov je brez glave! Razlogov za tem je več. Eden je dejstvo, da sta se skozi leta religiji budizem in hinduizem stalno menjali. Religija vladajočega kralja je veljala, tako da se je pogosto zgodilo, da so želeli kasnejši “lastniki” pohabiti strukture, ki so bile izrazito druge vere. Ta specifičn tempelj je zgradil Jayavarman VII, budist. Kasneje ko ga je zamenjal hindujski vladar, je bilo naročeno ‘be-heading’ skulptur Buddhe…
    Velik razlog je tudi vandalizem in časi vojne. Odrezati glavo kipa boga tvojega sovražnika je poslalo ornk sporočilo. Hkrati pa so nekateri prav te tudi obdržali in jih prodajali za dodaten zaslužek…
    Uglavnem, res izjemen tempelj, tam bi lahko ostala ure in ure☺️.
    Weiterlesen

  • Ankor Wat

    13. Februar in Kambodscha ⋅ ☀️ 24 °C

    Slavni, veličastni Ankor Wat. 🛕
    Ankor Wat je velik kompleks templjev, ki je danes znan kot eden najpomembnejših verskih spomenikov na svetu.
    Zgrajen v dvanajstem stoletju pod vlado kralja Suryavarmana II, kot Hindu tempelj posvečen bogu Vishna. Postopoma se je preoblikoval v budistični monument.
    Z 163 hektarji površine, znotraj starovitnega kapitala Ankor, kraljestva Khamer, slavi kot največja religijska struktura na svetu (tudi po Ginessovih rekordih).
    Z Mikaelo iz hostla sva se odločili za enodnevni izlet po templjih; najeli sva izredno prijaznega voznika Kana, ki naju je pobral ob petih zjutraj za sončni vzhod😴🌅.
    Na poti sva si vzeli še eno kavico v 7-11 (edino odprto), kupili enodveno karto za Ankor Wat (37£ za en dan, 65 za 3, pa nevem kok za 7).
    Kan naju je odložil pred jezerom, čez katerega vodi most proti Ankor Watu, največjem in najbolj slavnem od vseh templjev v kompleksu. Z gručo ostalih turistov sva se ob jutranjih barvah neba šetkali naokoli in občudovali tele zgradbe. Dejanski vzhod ni bil osupljiv zaradi oblakov, je bilo pa še vedno res unikatno se med jutranjimi meglicami sprehajat po takšni zgodovinski zgradbi🫨.
    Čakal naju je dolg dan; raziskovanje templjev z začetkom ob 6ih in koncem po sončnem zahodu. Po Ankor Watu naju Kan odpelje do enega zemljevida, da si lažje predstavljava današnjo pot. Malo tudi pove o zgodovini in kakšno zanimivo dejstvo. Prečkamo most in veličastna kamnita vrata v obzidju do dejanske palače, kjer je skoraj tisočletje nazaj živel kralj, in samo on. Notri so ljudje poslovali, imeli dnevne tržnice, se sprehajali itd., živeli pa zunaj obzidja (na zemlejvidu Kan s prstom kaže tja, tempelj Bayon).
    Naredila bom več objav ker imam neskončno slik in ker si ta dan to tudi zasluži. Tole so prve fotke prve postojanke največjega slavnega templja, ki je na vseh karticah☀️.
    Weiterlesen

  • Prvi vtisi Siem Reapa

    12. Februar in Kambodscha ⋅ ☀️ 29 °C

    Novo mesto, nova država🇰🇭!
    Zjutraj se zaradi vročega sonca, ki pribija na okno moje postelje, zbudim prej kot bi želela☀️prva stvar za uredit je seveda Sim kartica, tako da se podam na kratko šetnjo do poslovalnice. Prijazna gospodična mi vse hitro zrihta, paket za 30 dni 60GB za 8$.
    Potem se usedem v ful prikupen kafič in berem knjigo ob eni najboljših kavic po dooolgem času!
    Siem Reap je kar veliko mesto, veliko se tudi dogaja! Ulice mrgolijo tako z lokalci kot turisti, polno restavracij, mešana azijska ponudba kot tudi zahodna (valda pica, burgerji, pa tut grška in mehiška). Hitro se znajdem med barvitimi ozkimi ulicami lokalih tržnic, kjer prodajajo ribe, rake, tudi žabe, velik zelenjave in sadja (tut neke sorte ki prvič vidim) in mnogo dišečih začimbic☺️.
    Preseneti me količina stojnic, ki prodaja prelepa oblačila, svila in lan v vodstvu. Tut polno spominkov različnih sort in nasmejanih prodajalcev, ki vabijo k nakupu.
    Da se navadim na denar zna trajat💵; uporabljajo namreč kombinacijo ameriških dolarjev in Cambodian Rielov. To pomeni, da ko plačaš z eno valuto, včasih nazaj dobiš drugo ali pa kar obe malo mešano😅.
    Mes sprehajanjem ob žal zelo umazani reki, sem slišala glasbo iz neke ulice. Se približam in vidim celo procesijo, na začetku budistični menihi, za njimi policaji al vojaki, potem pa lokalci, otroci, vsaka skupina oblečena v svojo barvo. Hodijo po ulici, koloni ni konca. Nimam pojma za kaj se gre, v eni trgovini vprašam pa mi ne znajo v angleščini razložit. Nek dogodek ali praznik🙏. Ko odšetkam dalje jih spet srečam dve uri kasneje na drugem koncu mesta!
    Mesto je zanimivo, velik štantov s hrano in smutiji. Je pa žal tudi velik fehtarjenja in beračev, tako na ulicah z lončki za denar, kot tudi mali otroci, ki te poskušajo prepričat v nakup in njihove male košarice, medtem ko ješ…
    So pa ljudje večinoma zelo nasmejani, se zdijo prijazni:).
    Glavne opazke: ful ful vroče in KOMARJI vse povsod, čist so me pojedli kljub jungle sprayju😡!!
    Weiterlesen

  • Crossing to Cambodia

    11. Februar in Kambodscha ⋅ ☀️ 33 °C

    Evo, s četrtim mesecem mojega popotovanja vstopam v tretjo državo, Cambodio!
    Travel daysssss🤕🥱
    Začelo se je ob 7.15 zjutraj, ko sem natovorila svoj ruzak na rame in odkorakala pol ure do pristanišča. Ustala sem malo prej, da sem imela še čas za hiter zajtrk in kofe, potem pa pri majhnem zalivu v gneči turistov počakala, da bo ura 9, ko pride prva ladjica.
    Odpeljali so nas čez, nazaj do Nakasonga, kjer smo izmenjali “karto za ladjo”, za avtobusno.
    Imajo cel sistem:
    Jaz sem svojo avtobusno karto kupila že v Pakse, saj so mi dali popust. Bila je open-date, kar pomeni, da sem samo en dan prej morala javit agenciji po Whatsappu, da želim karto ponucat. Pačala sem 29 dolarjev za transport iz Don Deta v Siem Reap!
    Torej, po 40min čakanja na mali avtobusno postaji (sem imela čas za še en nujno potreben kofe, v upanju, da preženem glavobol, s katerim sem se zbudila). Nato nas nabašejo na različne minivane, ki nas odpeljejo prvih 15min do meje. Tam vsi ven, vsak po svoj ruzak in pridno čakat v vrsto za exit-stamp iz Laosa. Med čakanjem opazim, da ima večina mojih sopotnikov neke listke, ki jih zdaj hitro izpolnjujejo. Vprašam, kaj je to in rečejo da je nek obrazec, ki ga baje dobiš ob vstopu v državo, ki ga moraš obdržati do dne, ko jo boš zapustil. Hja, jaz pri mojem prečkanju iz Vietnama nisem nič dobila… policaju na okencu je vseeno za moje pojasnilo, reče da se ob izgubi plača 10 dolarjev🙄 mal slabe volje plačama ampak kaj čmo🤷‍♀️.
    Potem prehodim ene 100 metrov na stran Cambodie, kjer nas pričaka zelo energetičen gospod, z obrazci za izpolnit. Vsaj na tej strani gre vse po planu, po izpolnitvi vse papirologije je treba počakat ene 15min, da ti v passport napopajo novo veliko nalepo in štempelj (tle nič ne šparajo s prostorom v passportu). Plačam 32 dolarjev, pri eni gospe pustim vse svoje prstne odtise in že smo v Cambodi🥳!
    Potem začnem hodit proti kombijem v daljavi, ko me pokliče ena gospa pred enim kafičem, preveri mojo avtobusno karto in jo ponovno zamenja za novo (na tej točki je to že tretja). Počasi se nas nabere malo več in skupaj počakamo, da nas bo dovolj za nafilat cel kombi, preden odrinemo proti Siem Reapu.
    V nabito polnem in izredno soparnem kombiju po pol ure zamude in čakanja na parkirišču se končno odpeljemo🙏. Ampak samo za eno uro, do nove postaje, kje spet vsi dol, ven ruzake in počakat na nov kombi.
    Imam vsaj dovolj pavze za osvežitev z lubenico🍉.
    Ko se končno ukrcamo na zadnji kombi, je ura že skoraj tri. Seveda nas čist nabašejo, ruzaki so mal zadaj v prtljažniku, mal med nami na tleh. Začnemo 6 urno vožnjo, the wildest drive of my life!!! Vozniku je zelo očitno baš vseeno za naša življenja, vozi ziher čez 90 po vprašljivi lokalni cesti, prehiteva motoriste in ostale voznike s sunkoviti ovinkarjenjem in zdi se mi, da smo večino vožnje zares prevozili na nasprotnem pasu. Da ne omenjam kako nas je metalo gor in dol ob luknjah na cesti🫠!
    No, ob pol osmih smo le prispeli v Siem Reap, novo mesto z novo energijo. Iz hostla na hitro večerjo, bo čaz za raziskovanje mesta v prihodnjih dneh…
    Weiterlesen

  • Adijo Don Det, adijo Laos

    10. Februar in Laos ⋅ ⛅ 29 °C

    Zadnji dan na Don Det otočku, poln kosmatih prijateljev in ur na ur branja☺️.
    Spet sem odkolesarila na drug otoček za sončni zahod, in se v spreminjajočih barvah neba poslovila tako od sončka, kot tudi prečudovitega otoka, kjer sem preživela svoje zadnje dni v Laosu.
    Laos je vsak dan presenetil! Prečudovita narava, možnosti za avanture in pustolovščine na vsakem vogalu. Po hladnem Vietnamu me je Laos pogrel v sončnem objemu prav vsak dan☀️ barvita, umirjena državica, sicer veliko bolj turistična kot bi si človek mislil, vendar vse s svojim razlogom.
    Po enem mesecu in petih dneh lahko samozavestno rečem, da je Laos daleč najbolj fotogenična država, ki sem jo do sedaj obiskala. S svojimi neskončnimi palmami, zeleno naravo, nasmejanimi ljudmi, kičastimi templji, slapovi & rekami, gorami & riževimi polji, radovednimi mucami in rep-mahajočimi psički in najlepšimi sončnimi zahodi….
    Hvala Laos🫶!
    Weiterlesen

  • Izletek s kolesom

    9. Februar in Laos ⋅ ☀️ 29 °C

    Dan za kolesarjenje in odkrivanje novih kotičov.
    Zjutraj za 20.000 kipov rentam bicikelj, oranžno mašino ki izgleda (in tudi po zvokih sodeč) kot da je ornk starejša od mene👀 gospod na recepciji je najprej s krpo obrisal prah in pajčevine, z dvema pratoma probal, če so gume dovolj napihnjene, potem pa z rokama naredil gesto, kot da bi želel rečt “ta daaaa”. Brez košarice, brez zvonca, brez luči, z dvema komaj delujočima bremzama se majavo odpeljem, pa kljub vsemu tega simpatičnega kolesa nebi zamenjala za nobenega drugega🧡
    Hiter zajtrk in potem kofe v moji najljubši kavarni z mojim najljubšim kofetkarjem Jayem, potem pa že šibam raziskovat🚲.
    Nisem vedela, kok je velik otok! Skoraj tri kilometre preeeečudovite asfaltirane poti do mosta, ki Don Det povezuje z otokom Don Khon! Tam škripajoče odvozim še ene slabih 10 min južno, do slavnih slapov Li Phi Somphamit. Potem pa še do barvitega budističnega templja🙏.
    Ustavim se za osvežilni limonin-metin shake v kavarni iz pravljice, nad reko, s pogledom na visoke palme na drugi strani🌴.
    Cel ta otoček (oz otoki) imajo tak vajb, kot da je iz enega filma ali revije. Vse sončno, barvito, zeleno, polno življenja in veselja. Otroci se veselo igrajo in čofotajo v vodi, mucki spančkajo na soncu, kravice počivajo v senci!
    Ponovni bralni dan se konča s kindlom v roki in mlado mucko v naročju🫶.
    Weiterlesen

  • Lajf na otočku

    7. Februar in Laos ⋅ ☁️ 33 °C

    Kužki, mucke, kravice, kokoške, smoothie bowl, ledene kavice, odlična hrana, nešteto palm in branje, branje, branje🫶

    🌴🐱☕️🥥🐥🍉📖

    Don Det je poln najbolj prikupnih restavracij, kar sem jih kadarkoli videla🥰! Nizke mize z barvitimi preprogami, kamor se zicneš, hrbet nasloniš na prilupne povštrčke vseh oblik in uživaš ob osvežilni pijači ali okusnem obroku! Lahko bi preživela naslednjih nešteto dni samo s knjigo v roku, iz enega lokala v drugega😌…kar počnem že dva dni;)
    Živalce so povsod, ljudje so nasmejani in sonček nič sramežljiv! Tak skrit raj v Laosu, za katerega sploh nisem vedela dolgo čada! Hvaležna Katjuši prejšnji teden, da se je odločila podaljšati vizo za par dni, da uspem raziskati tale prečudovit kotiček Laosa🌴.
    Weiterlesen

  • Don Det, 4000 islands☀️

    6. Februar in Laos ⋅ ⛅ 31 °C

    3 ure vožnje iz Pakse do Nakasong, kjer nas odložijo na malem “pristanišču”, v resnici so samo ladjice parkirane na pesku. Kar hektično, precej zmedeno, pa še vedno vsi nekako pridemo na pravo ladjico, ki te odpelje tistih 5 min čez reko do enega večjih otočkov, Don Det.
    Laos je država brez morja, pa imajo še vedno polno otočkov🏝️.
    Mekong delta ustvari razpršene male otočke, večina katerih je itak čist mičken, malo z zelenjem poraščen kupček peska! Don Det je glavni otok tu, povsod so simpatični bungalovčki, barvite restavracije in kafiči🥰.
    Moja nastanitev za dve noči je na vzhodnem delu otoka (potem se prestavim na zahod), v sobici za 4, s pogledom na reko in visečo mrežo zunaj, kjer sem prvi dan že preležala dobro uro☺️.
    Po kosilu sem našla prikupen mali kafič, z lastnikom Jayom sva klepetala ziher eno uro, povedal mi je o simpatičnem easy življenju tu na otoku, kako brez skrbi so njegovi dnevi…samo kuhanje kavice in klepetanje z radovednimi turisti😇.
    Ujela sem prelep sončni zahod, potem pa preživela večino večera s kindlom v roki!
    Weiterlesen

  • Izlet do Vat Phou

    5. Februar in Laos ⋅ ☀️ 30 °C

    En kratek izlet južno od Pakse🛵.
    Dopoldne poberem svoj passport, ga prec zamenjam za skuter in šibam po opravkih; rabim it dvignit denar, it zamenjat kipe za dolarje, s katerimi bom plačala svojo vizo za Cambodio; v večjem mestu kot je Pakse je namreč exchange rate velik boljši.
    Potem šibam še na pošto po znamke za kartice💌 (žal bo ta runda -čez dva mesca ko pač pride👀, mal bolj svoh, saj ni bilo veliko izbire za kartice…)
    Ko se končno podam na pot je ura že dvanajst, sonček direkt nad mano☀️. Prve pol ure po glavni cesti je bolj dolgočasne, potem pa se scenery čisto spremeni v živo zelena riževa polja🌾🥹.
    Se ful vidi kontrast kje zalivajo in kje ne, kje je izrazito zeleno in kje pusto rumeno rjavo.
    Ustavim se na enem tropskem smutiju kjer pokličem starša in jima delam družbo pri zajtrku☺️.
    Potem pa se končno le spravim do templja Vat Phou, ki je kar večji kot sem pričakovala! Zgodovina mi ni čisto jasna, saj so bile info table malo svoh, ampak če prav zastopim so to ostanki starodavnega Hindujskega religijskega kompleksa, ki so ga kasneje uporabljali še kot Budistični oltar. 🪷Začne se z malim jezerom, potem pa lahko prečekiraš različne na pol podrte templje, zadnji je čisto na vrhu pod hribom.
    Lepo za vidit, četudi je res da sem videla več francoskih turistov kot dejanskih templjev 😅.
    Lep dan, katerega zaključim s pijačko med riževimi polji, hektično vožnjo nazaj v Pakse na pol v temi in tofujem za večerjo🙏.
    Weiterlesen

  • Pakse loop, day 3

    3. Februar in Laos ⋅ ☀️ 29 °C

    Po dopoldanski kavici si grem ogledat slap Tad Fane, en največjih v Laosu! Poseben je tudi, ker je tehnično dvojček oz. dva slapa v enem!
    Zanimivost: lahko čez poletiš z ziplinom, ki je bil zame žal mal predrag. Če pa si želiš eno dobro štorijo za povedat doma in prijateljem, te lahko z ziplinom odpeljejo do polovice poti, potem ti pa v zraku postavijo mizico, kjer lahko spiješ en kofe več sto metrov v zraku! ☕️
    Potem se ustavim še v eni prikupni kavarni na kokosovi ledeni kavi🤭, preden pičim nazaj proti Pakse, saj imam par opravkov.
    20min pred zapiranjem uspem ujet emigration office in oddam vlogo za podaljšanje vize. Zmanjka mi lih ene par dni, da bi si vzela kak dan malo bolj na izi in šla pogledat še Don Det na skrajnem jugu države. Proces je bil precej simple, gospe sem se zasmilila in je sama fotokopirala mojo vizo, da ni bilo treba meni v največji vročini teč okoli po mestu do fotokopirnice. Potem izpolnim en obrazec in plačam svojih ekstra 5 dni; pride 20.000kipov (88centov) na dan + 45.000 za “process fee”.
    Naslednji dan in pol bo moj passport lepo ostal tam in čakal še nov eksta žig!
    V hostel se vrnem cela prešvicana in zmatrana, hitro tuš in malo počivat.
    Najlepši del dneva pride ko se ponovno srečam s Kiaro, veselo energetično dušico, s katero smo skupaj hajkali na severu!
    Obe sva namreč potovali v isto smer vendat z malo različnimi tempi, potem pa je boga reva obležala v Thakheku za kar nekaj dni zaradi trebušne viroze ali neke zastrupitve…
    Uglavnem, zdaj ko je okej je pripotovala v Pakse, kjer sva šli na en smuti in indijsko za večerjo in klepetali kar nekaj urc☺️. Lepo je tako ujeti kakšnega popotnika, ki ga že poznaš, se zdi kot da le catchaš up z dobrim prijateljem!
    Ponoči bo ona začela potovanje proti Vietnamu, mene pa naslednji dan čaka počitek, samo šetkanje okoli mesta in kofetkanje🙏.
    Weiterlesen

  • Café 1971

    3. Februar in Laos ⋅ ☀️ 26 °C

    Zapuščena razpadajoča zgradba preobražena v historični kafič.
    Interior krasijo stare deaktivirane bombe iz časa vietnamske vojne.
    Kratka zgodovina:
    Laos je najbolj bombardirana država na svetu. Tekom vietnamske vojne med 1964 in 1973 je ZDA na Laos spustila več kot dva milijona kasetnih bomb, 30% katerih še danes ostaja neodkritih in ne-deaktiviranih. To je tudi velik razlog zakaj je Laos tako neobljuden na mnogih območjih.
    Amerika je tako agresivno napadala Laos zaradi Ho Chi Minh traila, logistične mreže cest in poti iz severnega Vietnama v Saigon, preko Laosa in Cambodie. Preko teh poti so si pošiljali orožja in ostale surovine. Za sabotažo so Američani poskušali te rove in ceste uničiti.
    Mnogo bomb pa je bilo odvrženih na Laos tudi “ponesreči”, ter kot aftermath vojne…nekako so se jih “pač mogli znebiti”…
    Weiterlesen

  • Shared happy farm

    2. Februar in Laos ⋅ ☀️ 27 °C

    Najbolj prikupna mala kmetijica! Na foro agriturismoo v italiji, pripelješ se po malo vprašljivi makedamski cesti do kmetije, kjer je vse tiho in mirno😌. Kužki laufajo gor dol, mucki spančkajo na sončku.
    Takoj ko parkiram me pričaka nasmejan mlad fant, ki mi za dobrodošlico ponudi čaj in pasijoko! Tu imajo namreč passion fruit farmo in hitro se grem sprehodit skozi nasad! Pasijonka raste tako kot grozdje na trti, zeleni sadeži visijo navzdol in zorijo, dokler ne bodo vijolične barve!
    Za večerjo nam pripravijo “family meal”, zelenjavni curry, svežo solato, riž in zelenjavno omleto! Vsa zelenjavica je seveda iz vrta🥕🌾🥑🥬!
    Zjutraj se zbudim v toplo jutro, za zajtrk naročim topel kruh z domačo pasijonkino marmelado, fuuuul dobro! Kisla🤭
    Ko poračunam moje bivanje (in par pasijonk za sabo) mi da fant na recepciji za probat še Gooseberry, oranžen sadež, ki raste ma njihovem vrtu. Zelo dobro, ima potencial, da postane eden top treh zame!!!
    Weiterlesen

  • Pakse loop, day 2

    2. Februar in Laos ⋅ ☀️ 29 °C

    Po 3 ure dolgem vodenem ogledu Katu vasi, sem se osvežila z lubenico in počasi šibala naprej. Drugi dan ni imel veliko kilometrine, zato sem vozila lepo počasi in se ustavila za luštno malico v malem lokalu/restavraciji na pol poti. Lastnik je nemški gospod, ki je z ženo odprl ta plac pol leta nazaj in mu gre super! Ko sem prišla jaz je bilo vse polno, tako da sem svoj humus pojedla ob šanku, kar pa mi je omogočilo, da sva z gospodom kar nekaj časa klepetala.
    Razlagal je o svojih 12ih letih življenja v Laosu, o dobrih in slabih plateh, o domačinih, ki niso najbolj navdušeni nad tujimi podjetniki. Imel je prečudovit vrtiček sončnic, ki res poskrbijo za prikupen ambient🌻.
    Odločila sem se it kar direkt do moje naslednje nastanitve, ki je bila noro simpatična kmetija (si zasluži svojo objavo, ta še pride)! Spila sem en kafe ob zahajajočem soncu😌.
    Weiterlesen

  • Captain Hook, village&farm tour

    2. Februar in Laos ⋅ ☀️ 28 °C

    Po zajtrku in domači kavici, nas gospod Hook odpelje na turo okoli njegove posesti, vasi in kmetije.
    Začne s predstavitvijo njihove kulture, njihovo pleme Katu, ali “the Katu people” živijo v vasi Thateng, prebivalcev je 819, zadnji dojenček se je rodil deset dni nazaj.
    Tu je drug svet, živijo povsem drugačna življenja. Skupnost je pomembna, ljudje si pomagajo in drug z drugim delijo. Imajo svoj jezik, ki je le verbalni, torej brez pisave. Otroci se v obvezni osnovni šoli torej učijo Lao jezik in kasneje še angleščino. Imajo svoj koledar z desetimi meseci; te sledijo sezoni pridelkov in njihovega obdelovanja. Torej njihovi mesci gredo recimo: rice planting season, coffee picking season, cassava season, rice harvest season, itd. 🌾👩‍🌾
    Prakticirajo animizem, religijo, ki verjame, da ima vsakdo in vsaka stvar dušo. Da tvoj duh nikoli ne zapusti sveta.
    Naš vodič se je poročil pri 11ih letih, njegova žena je bila stara 5. Prvega otroka sta imela pri njenih 13ih letih, zdaj imata 4. Njegova mlajša sestra je pri 32 babica dvema vnukoma.
    Otrokom življenske partnerje izberejo starši, mož lahko koga predlaga, vendar nima glavne besede. Punce nimajo nobenih pravic tu. 😞Mož mora za svojo ženo poravnati doto, ki je ponavadi izračunana v obliki živine. Ko se staršem žene vse izplača, lahko moški izberejo drugo ženo. Hčerke so torej videne kot ‘investicija’, četudi so moški pomembnejši lahko preko poročanja svojih hčera njena družina precej “zasluži”. Ob rojstvu otroka se praznuje, za fantka 3dni 3noči, za punčko 14!
    Če mož umre mlad, se ženo poroči z njegovim bratom, če ga ima.
    Poroke med bratranci in sestričnami so pogoste. Po rojstvu otroka ima ženska en teden za počitek, potem se mora vrniti nazaj k poljedelstvu. Otroka od takrat naprej doji samo dvakrat dnevno, mali gre v oskrbo k babici ali kakšni starejši sosedi.
    Začeli smo naš pohod po nasadih kave; gojijo 4 različne sorte. Arabika, Robusta, Excelsa in Typica. ☕️ Pridelovanje se je v zadnjih sedmih letih zaradi globalnega segrevanja zelo upočasnilo, kilaža pridobljene surovine je padla na četrtino!
    Ko smo hodili naokoli, nam je izpostavil različne rastline, grmičevje ali korenine, ter razložil njihove zdravilne lastnosti. 🌱Ena je dobra za enzimo, druga za ledvične kamne, tretja proti komarjem in malariji. Pokazal nam je celo, kako so med vojno iz preproste divje trave ustvarili smrtonosne puščice.
    Po deblih določenih dreves lezejo rdeče mravljice🐜, ki jih domačini jedo. Dal jih je za probati tudi nekaterim v skupini. Navadno pojedo kar žive, uporabljajo pa jih tudi za namakanje v viskiju in “stučkane v pasto” kot mazilo proti komarjem.
    Kot sem rekla, čist drug svet… po treh urah informacij, polovico katerih sem žal že pozabila, smo se vrnili nazaj v hiško in razložil nam je še proces praženja kave. Od Captain Hooka sem odšla s čudnimi mešanimi občutki, hvaležna za tako podroben insight v novo kulturo, malo žalostna, kako živijo… otroci so bili sicer veseli in igrivi, vendar kmalu jih čaka naporno težko življenje… Prilagam še razlago fotk:
    1. Naš vodič Hook
    2. Eno izmed polj, kjer sadike skrivajo pred žgočim soncem v stožcih iz palic
    3. Družina rdečih mravljic
    4. Puščica iz trave, ki se jo izstreli tudi do 30m daleč! Med vojno so konico namočili v kačji strup.
    5. Coffee tree
    6. Hiša v vasi
    7. Okras na verandi
    8, 9, 10. Kuhanje večerje
    11, 12. Moja sobica
    13. Starejše gospe, ki tovorijo banane na ramenih.
    14. Še kavice na drevesu
    15. Muc🐈‍⬛
    16. Kavna zrna v različnih stopnjah
    17, 18. Praženje kavnih zrn doma
    19, 20. Domači bambusovi filter lončki, v zgornjega daš žličko kave, preliješ z vodo, skozi male odprtine kaplja kava v spodnji lonček☕️
    Weiterlesen

  • Pakse loop, day 1

    1. Februar in Laos ⋅ ☀️ 32 °C

    Evo, nov loop🛵.
    Zelo zmatrana pa še vedno odločna za novo avanturo, sem si okrog pol desetih zrihtala nov motorček, tokrat rdečega!
    Šla sem na zaslužen fajn zajtrk, pita kruh s falafli in humusom🥰!!! in odličen oat latte, kjer sem srečala dva kanadčana, s katerima sem si stalno križala poti v Thakheku! Skupaj smo klepetali uro in pol in delili past travel adventures☀️!
    Pot štartam okroh dvanajstih v najhujši vročini, prva destinacija tega dneva je Mr. Vieng’s coffee shop. Do tja rabim uro in pol in prispem precej zmatrana zaradi vročine (cca 32stopinj)… Ker je kavarna precej popularna komaj dobim zic; ful luštna mala “utica”, veliko zelenja, pletenin, stoli in mize iz predelanih drevesnih debel. Kljub temperaturi zunaj naročim vročo skodelico french press arabica kave☕️ in uživam v vsakem požirku, saj je res dobra! Tam obsedim kar nekaj časa, danes sem low energy zaradi neprespane noči in mi paše počasen tempo😌.
    Okrog treh se podam naprej, do slapa Tad Lo *insert emoji za slap, kako iphone tega še nima, mi ni jasno*!
    Slap me prav preseneti, glasno buči in se lesketa v rumeni svetlobi popoldanskega sončka. Nahitro pokličem še starša za kratek klepet (ja, tudi ati je bil vesel klica, čeprav fotka mogoče drugače kaže🤭…).
    Zadnji del za danes je 20min vožnja do prenočišča za danes, Captain Hook homestay, v vasi Thateng.
    Prispem ob sončnem zahodu, dobim super luštno privat sobico in potem družini pomagam pri pripravljanju večerje. Zbere se en kup vaških otrok, vsak je zadolžen za svojo jed in mi turisti malo pomagamo s seklanjem zelenjave! Jaz sem se itak javila za lupljenje česna🧄.
    Pripravili smo sticky rice, zelenjavni curry, paradižnikovo shakshuko (zame brez jajck), nudlčke z zelenjavo in za mesojedce piščančji filetki. Vsem so po večerji podarili preproste vendar zelo simpatične zapestnice za srečo na naših potovanjih❤️.
    Jutri nas čaka pa tour of the village+coffee plantation!
    Weiterlesen