Tilbakestill søk
Kolumbija
  • Matej Klinc

Kolumbija

Najin prvi skupni backpacking dopust. Les mer
FølgOversiktKalenderDelDelBøtteliste
Nyeste først
  • Reisens start
    6. februar 2019
    Matej KlincKolumbijaMatej Klinc

    Pariz + prihod v Bogoto

    6. februar 2019, Frankrike ⋅ 🌫 5 °C

    Prvi dan je bil res dolg. Najprej jutranji let ob 6:40 v Pariz. Tam sva se sprehodila, videla sramežljivega strica Eiffla in preizkusila lokalne delicije (rogljiček, čokoladni žepek in macaron). Pa kava za 5,20 € je bila baje zeloo dobra :)

    Na drugem, 11 ur dolgem letu, do Bogote sva pogledala vse kar sva našla in popila ves šampanjec, ki so si nama ga upali ponudit :)

    Ob prihodu v Bogoto sva se srečala z voznikom, ki so nama ga poslali iz hotela in z majceno Kio Picanto sva odbrzela proti postelji. Dan sva zaključila okrog 00:30 po lokalnem času oz. 4:30 po slovenskem. Vse skupaj sva torej potovala kar 24 ur.    Les mer

    Se oversettelse
  • Matej KlincKolumbijaMatej Klinc

    Prvi dan: Bogota

    7. februar 2019, Colombia ⋅ 🌧 14 °C

    Prvi dan sva se zbudila že po petih urah in pol spanca. Počasi sva začela dan, pozajtrkovala in ob 9:30 sva bila v Museo Botero. Botero je zelo znan slikar, ki slika vse ljudi in predmete zelo napihnjeno, debelušno. Nato sva se sprehodila po mestu, ogledala sva si še zelo dober Muzej zgodovine policije in pojedla super kosilo.

    Za konec sva se želela še vzpeti na Monserrate, ki je vrh nad Bogoto. Gre za nekakšno Šmarno goro s cerkvijo in restavracijo, ki pa leži dobrih 3100 metrov nad morjem. Na žalost se pot za hojo navzgor zapre že ob 13:00 zato sva se navzgor peljala s strašljivo strmo vzpenjačo. Po ogledu vrha pa sva se peš spustila nazaj v mesto (pot za hojo navzdol se zapre ob 16:00).

    Nato sva se iz mesta sprehodila do hotela.    Les mer

    Se oversettelse
  • Matej KlincKolumbijaMatej Klinc

    Drugi dan: Bogota in avtobus v Salento

    8. februar 2019, Colombia ⋅ ⛅ 19 °C

    Drugi dan sva se udeležila dveh brezplačnih vodenih ogledov mesta. Prvi, ki je bil splošne narave, se je začel ob 10:00, do tja pa sva se prvič odpravila z javnim prevozom. Bogota ima t.i. Transmilenio, ki ima ograjene pasove rezervirane samo zase skoraj po vseh glavnih cestah v mestu. Vse skupaj je kar precej kaotično, še posebej ob prometnih konicah. V treh urah smo si ogledali vse pomembne znamenitosti v mestu.

    Drugi voden ogled je bil "food tour" in se je začel ob 14:00. Ta je bil še boljši kot prvi. Vse skupaj smo poskusili 9 različnih stvari, izstopali so meso Kapibare, vroča čokolada s sirom in empanade. Še en vrhunski ogled, nujno pa morava še na Fruit tour. Tega se bova udeležila v Medellinu ali ob povratku v Bogoto.

    Zvečer sva imela avtobus za katerega nisva imela rezervacije. Ob 20:45 sva bila na postaji. Ponujen nama je bil avtobus ob 20:30 (?!), ki sva ga prijazno zavrnila in izbrala tistega ob 21:15. Preprosto vprašanje:"Imate kakšne popuste?" Nama je pridelalo 25% popusta na redno ceno, preverjeno :D

    Na avtobusu sva se nato svaljkala polnih 9 ur. Vožnja je bila ena najslabših na kateremkoli od najinih potovanj. Klima je celo noč delovala na polno kljub temu, da je bil zunaj povsem sprejemljivih 15-20 stopinj. TV je bil tik nad najinima glavama in glasnost je bila nastavljena na mnogo previsoko jakost. Ne, avtoceste ni bilo veliko. Večina poti je potekala po zavitih regionalnih cestah čez gorski prelaz.    Les mer

    Se oversettelse
  • Matej KlincKolumbijaMatej Klinc

    Tretji dan: Salento

    9. februar 2019, Colombia ⋅ 🌧 20 °C

    Po katastrofalni avtobusni vožnji smo prispeli v kraj Armenia, eno uro stran od najinega cilja, Salenta. V Armenii sva se zato vkrcala na minibus in se pustila odpeljat do cilja.

    Tu sva odložila prtljago v hostlu in se odpravila naokoli. Gre za zelo turistično mestece s 4000 prebivalci in verjetno 2000 turisti na 1900 m nad morjem. Po zajtrku v hostlu sva bila ob 9:30 že na starem Jeepu Willy's-u, ki je tukaj glavno prevozno sredstvo. Na kavni plantaži sva si privoščila drug zajtrk in se ob 11:00 udeležila zanimivega ogleda plantaže in se podučila o kavi.

    Ob 14:00 sva nadaljevala dan saj sva imela rezerviran izlet s konji. Brez kakršnih koli izkušenj in varnostne opreme sva se z vodičko odpravila na tri ure dolg izlet od tega smo uro in pol bredli po reki. Res odlična izkušnja, konja sta bila zelo zanesljiva in vodljiva.

    Ob devetih sva padla v posteljo in sladko zaspala.    Les mer

    Se oversettelse
  • Matej KlincKolumbijaMatej Klinc

    Četrti dan: Salento

    10. februar 2019, Colombia ⋅ 🌧 19 °C

    Idilično naju je že malce čez šest zbudil petelin. Vsa naspana in polna nove energije sva se odpravila na zajtrk v lokal "Brunch". Tam sva spoznala lastnika, starejšega američana Jeffa, ki nama je pomagal pri planiranju najinega obiska Salenta.

    Odločila sva se, da si danes ogledava le naravni rezervat Kasaguadua. Gre za zasebni rezervat v katerem je prvinski pragozd. Vodi ga entuziastični lastnik Carlos, ki je poln zagona in informacij, ki jih z veseljem deli z vsemi obiskovalci. Res zanimiv ogled je trajal približno uro in pol.

    Po ogledu smo zaštopali Jeep. Kljub temu, da je bilo na njem že kakšnih 8 oseb je bilo na njem seveda dovolj prostora še za nas 7. Torej se nas je na in v enem Jeepu peljalo kar 15 + vreča limon + kolo. Nič takšnega :D

    Ob povratku v mestece sva se sprehodila po glavni "aveniji" in opazila, da se je zaradi nedelje v mesto vlilo trume domačih turistov. Ogledala sva si vse trgovinice s spominki, kupila slamnik za Špelo in se sprehodila na razgledno točko nad mestom. Kasneje sva spila še vsak en sadni sok, splanirala počitnice do zadnjega dne in se prestavila v parillo (restavracijo z žarom).

    Sedaj je ura 20:00 midva pa sva spila pivo in že pogledujeva proti postelji.    Les mer

    Se oversettelse
  • Matej KlincKolumbijaMatej Klinc

    Peti dan: Salento in do Medellina

    12. februar 2019, Colombia ⋅ 🌧 19 °C

    Danes sva imela pravo avanturo. Že zgodaj sva se odpravila na zajtrk in potem ob 7:30 ujela Jeep do Valle del Cocora.

    Tam sva sledila navodilom, ki sva jih prejela od Jeffa. Jeff je Američan, ki vodi restavracijo v Salentu. Po prečkanju treh bolj ali manj sumljivo trdnih mostov sva se hitro znašla sama na poti, ki naj bi bila kar precej obljudena. Ujela sta naju še Američan in Francoz in skupaj smo skoraj tri ure hodili v napačno smer dokler se nisva midva iz obupa vendarle obrnila (onadva sta se obrnila 20 minut kasneje).

    Na koncu sva vseeno videla te mogočne Voščene palme, ki so kolumbijsko nacionalno drevo in so največje palme na svetu. Visoke so do 60 metrov, krošnje imajo premer do 5 metrov.

    Ob 14:00 sva bila že nazaj v Salentu. V hostlu sva vsa izčrpana pojedla vsak svoj curry in spila zasluzen liter in pol vode.

    Ob 16:00 sva ujela vnaprej rezerviran minibus do Medellina kamor sva kljub nori vožnji voznika zaradi vseh del na cesti in prometa prispela šele ob polnoči.    Les mer

    Se oversettelse
  • Matej KlincKolumbijaMatej Klinc

    Šesti dan: El Peñón de Guatapé

    12. februar 2019, Colombia ⋅ 🌧 19 °C

    Spala sva manj kot sedem ur in se ob 8:30 zbudila zelo utrujena. Po zajtrku sva vseeno skovala plan za dva dneva v Medellinu s katerim sva zadovoljna.

    Spiva v živahni četrti Laureles, ki je polna barov in uličnega dogajanja. Hkrati je tu tudi glavni stadion v Medellinu. S postaje Estadio sva se z metrojem tudi odpravila do avtobusne postaje kjer sva ujela avtobus za Guatapé.

    Metro ima dve liniji in je zelo zgledno urejen ter izjemno čist. Tako čistega metroja še nisva videla. Lokalci so zelo ponosni na svoj sistem javnega prevoza in zato zelo lepo skrbijo zanj.

    Po dveh urah vožnje z avtobusom sva prispela do El Penona in se po 740 stopnicah, ki so vzidane v skalo povzpela nanj. Vse skupaj je kar vrtoglavo, če si tako občutljiv na višine kot sem jaz. Na vrhu se odpre čudovit razgled na ogromno umetno jezero in vse mogočne vile bogatih prebivalcev Medellina. Svojo je imel tu tudi Pablo.

    Po spustu nazaj do dna sva se z rikšo odpeljala do Guatapeja, si privoščila lokalno kosilo - Bandeja Paisa (Paisa je regija v kateri trenutno sva, Bandeja pa je pladenj) in se ob petih popoldan odpeljala nazaj v Medellin ter zaključila dan.    Les mer

    Se oversettelse
  • Matej KlincKolumbijaMatej Klinc
    Grafit v Comuni 13 in vodič Esteban
    Tekoče stopniceComuna 13Plaza de las luces / Trg lučiČilenske (levo) in argentinske empanade3Rojstnodnevna torta

    Sedmi dan: Medellin

    13. februar 2019, Colombia ⋅ 🌧 20 °C

    Danes sva se zbudila precej prehlajena in neprespana. Vseeno sva zbrala moči in "oddelala" cel dan dogodivščin.

    Ob 10:00 sva bila že na postaji metroja San Javier kjer nas je kakšnih 100 turistov čakalo na brezplačen voden ogled zloglasne Comune 13, ene nekoč najnevarnejših sosesk na svetu. Ko smo se razdelili v skupine nas je Esteban, zgovoren 20-letni domačin popeljal naokoli in poskusil razložit zgodovino, razvoj in prihodnost te četrti, ki je sedaj zgled napredka in razvoja s posluhom za težave domačinov. V četrti so tudi tekoče stopnice, ki so bile eden od povodov za boljši ekonomski razvoj.

    Takoj po tem ogledu sva se odpravila na naslednji brezplačen voden ogled, ki se je začel ob 14:19. Ker pa sem naju napačno prijavil na ogled ob 10:24 sva morala biti tam zgodaj, da sva se uvrstila na čakalno listo (zanimanje za te oglede je ogromno!). Na srečo sva prišla v skupino in naslednje skoraj 4 ure odkrivala skrivnosti Medellina.

    Zvečer sva šla še na argentinske in čilenske empanade, ki za razliko od kolumbijskih niso (vedno) ocvrte. Nato pa sva se za zaključek dneva odpravila še na enourni brezplačen tečaj salse.

    Po tečaju sva hitro odbrzela proti hotelu kjer je Špela končno dočakala rojstnodnevno torto.    Les mer

    Se oversettelse
  • Matej KlincKolumbijaMatej Klinc
    Letališče v Medellinu (13°C)
    Tik pred pristankom v Santa Marti (27°C)Eden izmed mnogih prodajalcev, ki skačejo z avtobusa na avtobus.Zasebni glamping šotor2Razgled iz viseče mreže2Kočerja - lezanci z lakci in kokos

    Osmi dan: Medellin - Playa Costeño

    14. februar 2019, Colombia ⋅ ⛅ 27 °C

    Po relativno dolgem večeru sva se v Valentinovo jutro prebudila že ob 6:00. Uredila sva se in se ob 6:30 s taxijem odpeljala do centra mesta kjer sva hitro našla avtobus do letališča. V Kolumbiji tako ali tako avtobusi prej najdejo tebe kot obratno.

    Z avtobusom sva bila v dobri uri na letališču in od tam sva po check-inu ter pregledu in kratkem čakanju odletela ob 11:06. Dobro uro kasneje sva že bila na letališču na plaži v Santa Marti ob karibski obali (letališka stavba je 10 metrov od morja).

    Po novi divji vožnji v mesto sva se tam sprehodila do naslednjega avtobusa (tudi ta je našel naju) in po cca. 1 uri in pol vožnje sva se sprehodila še zadnje 3 kilometre do cilja - resorta Bohemia beach na Playa Costeño.

    Resort je eden izmed mnogih na tem delu očitno zasebne plaže, ki je dolga več kot 10 kilometrov. Sestavljen je iz recepcije s skupni prostorom in barom ter restavracijo, skupnih "ležišč" oz. visečih mrež in pa 8 zasebnih glamping šotorčkov. V enem od slednjih tudi midva spiva.

    Vse skupaj je precej rajsko. Spila sva že pivo v viseči mreži s pogledom na ocean med tem, ko na plažo neprestano butajo valovi. Pojedla sva tudi dobre lezance z lakci in spila kokos in koktajl. Tu bova dve noči nato pa se prestaviva na naslednjo plažo :D    Les mer

    Se oversettelse
  • Matej KlincKolumbijaMatej Klinc
    Sončni vzhod na plaži ob 6:18
    Ostanki včerajšnjega ognja, ki sva ga prespala1Kolumbijski zajtrk s sokovoma marakuje in ananasaNaseljenci otoka Catan, potovalna izdaja1Špela zmaguje :)3Sok marakuje

    Deveti dan: Playa Costeno

    15. februar 2019, Colombia ⋅ 🌙 25 °C

    Danes sva cel dan izležavala na plaži, ob plaži, v visečih mrežah in kartala za mizo v senčki. Prestavila sva se samo iz levega na desni bok in iz najinega resorta v sosednjega na kosilo.

    Jutri se premakneva 1 uro po plaži naprej v Palomino in tam počivava še 3 noči :)Les mer

    Se oversettelse
  • Matej KlincKolumbijaMatej Klinc
    2
    1

    Deseti dan: Palomino

    17. februar 2019, Colombia ⋅ ⛅ 25 °C

    Danes sva vstala malce pred osmo, po zajtrku pa naju je pri hostlu pobral najin učitelj surfanja.

    Odpravili smo se k ustju reke Palomino (kaksnih 15 minut po plaži) in nato poskusili surfat. Zame je bilo prvič, Špela pa je poskusila že v Nikaragvi. Na presenečenje učitelja se je uspela že na prvem valu postavit na desko. Na mojo žalost sem bil jaz blizu ampak mi v dveh urah ni uspelo. Vse skupaj je kar izčrpljujoče, ker moraš po vsakem padcu znova premagovat valove, da prideš dovolj stran od obale. Špelo je tako opeklo, da ji je lastnica hostla pripravila Aloe Vero z domačega vrta. Jutri se morava še več mazat!

    Po surfanju sva šla v hostel in se stuširala nato pa sva bila ob 17:00 že dogovorjena za jogo. Bilo nas je pet, vodil pa nas je nek lokalen joga mojster. Zanimiva izkušnja a morda malce prehitra joga za najin okus.

    Počasi nama zmanjkuje denarja, ki sva ga dvignila v Santa Marti in začela sva iskat rešitev. Slišala sva, da v nekem lokalu menjajo denar a nama je tudi lastnik lokala, Romun Vladi, priporočil, da se raje zapeljeva 20 minut stran v sosednje mestece do bankomata. To bova skombinirala s planom za jutrišnji dan.

    Pojedla sva še burger po romunskem receptu in palačinsko s čokolado, bananami ter jagodami po domačem in spila pivo. Nato sva odigrala še eno igro Naseljencev otoka Catan in sedaj se odpravljava spat, ura je 20:45 :)

    Jutri greva gledat Flaminge :O,    Les mer

    Se oversettelse
  • Matej KlincKolumbijaMatej Klinc

    Enajsti dan: Palomino

    18. februar 2019, Colombia ⋅ ☀️ 32 °C

    Plan je bil, da se odpraviva do sosednje vasi na bankomat in nato nadaljujeva do rezervata kjer se radi zadržujejo Flamingi.

    Pri bankomatu je Špela ugotovila, da je preveč opečena, da bi se izpostavljala soncu zato se je vrnila nazaj v Palomino, si kupila aloe vero in se skrila v senco.

    Jaz sem nadaljeval do kraja Camarones kjer sem ob izstopu avtobusa srečal gospoda, ki me je nato peljal do Flamingov. Dogovorila sva se za ceno 70.000 pesov, kar je malce nižje od redne cene a redna cena velja za cel avto jaz pa sem bil sam.

    Po cca. 30 minutah vožnje po uničenih cestah v uničenem Fordu sva prispela do lagune. Ker ni bilo obljubljenih kanujev sem nato z lokalcem in tremi Kolumbijci gazil po blatu in vodi do Flamingov. Ker se je nekaterim blato ugrezalo do kolen in čez sta se dva raje obrnila, dva pa sva prišla na cca. 100 m od ptičev. Precej dlje kot sem pričakoval in mi je bilo "obljubljeno".

    Ob povratku iz vode sem si z voznikovo pomočjo očistil noge in se z avtobusom odpravil nazaj do Palomina. Tu sva s Špelo najprej šla na kosilo in nato počivat na plažo, Špela si je privoščila še celovito masažo na plaži, ki jo za cca. 17 € ponujajo Venezuelke.    Les mer

    Se oversettelse
  • Matej KlincKolumbijaMatej Klinc
    Sprevodnik vedno stoji ob odprtih vratih in se redko drži za karkoli.
    Taxi se je pokvarilSprehod do vasice1Lej kuščarja!Evo ga!Divje, urejene zgradbe ob rečici skozi vasico

    Dvanajsti dan: Palomino in do Mince

    19. februar 2019, Colombia ⋅ ⛅ 26 °C

    Danes sva imela spet prevozni dan. Zjutraj sva se zbudila spet ob 6:30 in nato še tretjič čakala na zajtrk, ki se je v tem hostlu vsak dan začel šele ob 8:00. Za naju je to noro pozno, za Palomino pa kar normalna ura. Ko sva se okrog devetih sprehodila proti plaži sva bila na glavni ulici skoraj sama. Gre za bolj žurersko vasico, ki se ji tudi pozna, da za vikend pride veliko domačih turistov in sta zato sploh ponedeljek in torek bolj umirjena.

    Zaradi jutranje oblačnosti in vetra, na plaži ni bilo najbolj prijetno a vseeno sva se, verjetno še zadnjič, skopala v Karibskem morju. Nato sva pospravila sobo in se ob enajstih sprehodila do glavne ceste, kjer sva želela ustavit avtobus. Videla sva ga s kakšnih 100 m in že sva mislila, da sva ga zamudila (tako ali tako vozijo na 10-20 minut). Vseeno se je sprevodnik naokoli drl "Santa Marta" in, ko sva mu pomahala je pritekel do naju ter nama pomagal z nahrbtniki. Spet je avtobus našel naju :)

    Po slabih dveh urah vožnje sva bila v Santa Marti, kjer sva skupaj z nekim Nemcem vzela taxi oz. collectivo (gre, ko je poln) do Mince. Zaradi kak kilometer ali dva dolgega obvoza zaradi bankomata, ki sva ga potrebovala nam je za 50% dvignil ceno a pritoževanje ni pomagalo. Namesto 11,5€ naj bi plačali 17€.

    Po bankomatu smo divje odbrzeli proti Minci, 300 metrov pred vasico pa se je avto pregrel in pokvaril. Ustavili smo se tik za nevarnim ovinkom in bilo je nekaj živčnih trenutkov. Po nekaj minutah čakanja smo se vsi trije (še Nemec) odločili, da gremo peš do Mince, vozniku pa smo pustili kompromisnih 13€ saj mu je kljub pritoževanju zmanjkalo argumentov za višjo ceno.

    Kmalu sva našla rezervirano namestitev v lepih hiškah na gozdnatem pobočju malce izven Mince in se odpravila na kosilo. Po kosilu sva še do konca pogledala nogometno tekmo Lige Prvakov in se odpravila nazaj v hiško. Seveda sva prej nakupila še štiri empanade (eno sva že degustirala), ki jih imava pripravljene za jutrišnji zajtrk.

    Zajtrk imava sicer vključen v ceno a greva že ob 6:00 na opazovanje ptic z Jungle Joe-om.    Les mer

    Se oversettelse
  • Matej KlincKolumbijaMatej Klinc
    Vsak je dobil svoj daljnogled.
    Rumenoprsa AraKeel-billed toucanGnezda ptiča Crested oropendolaKolibriji na hranilnikih (videla sva vsaj 5 vrst)Shakira naju ne pospremila do plantaže kakava in nazaj

    Trinajsti dan: Minca

    20. februar 2019, Colombia ⋅ ⛅ 26 °C

    Vse od odhoda na tole avanturo je bil danes najzgodnejši dan od vseh. Začela sva ga že ob 5:15 zjutraj, ker sva ob 6:00 že imela vodeno opazovanje ptičev z Jungle Joe-om. Dan sva tudi začela brez zajtrka, ker so nama mravlje ponoči napadle pripravljene empanade.

    Na opazovanju ptičev smo v treh urah videli vsaj 20 različnih vrst ptičev in to brez, da bi sploh zapustili vas oz. cestice okrog vasi. Med drugim smo videli kolibrije (vsaj 50), Tukane in Rumenoprso Aro in pa Skobčevke.

    Po ogledu sva šla nazaj na zajtrk do najine namestitve nato pa sva si ogledala še muzej kakava ter Finco San Rafael kjer pridelujejo kavo in kakav.

    Popoldan sva si privoščila kosilo v restavraciji Lazy cat kjer sva bila že včeraj, danes pa sva tam srečala slovenko Marušo, ki tri mesece potuje po svetu. Klepetali smo (za najine pojme) dolgo v noč, do 22:00 :)    Les mer

    Se oversettelse
  • Matej KlincKolumbijaMatej Klinc
    1Glavni krožnik najinega poceni kosila.
    1Streha najinega hotelaCenter Cartagene s cerkvijoStreha bara Alquimico (Alkimist)Koktelja za ceno obroka1Jastog!

    Štirinajsti dan: Do Cartagene

    22. februar 2019, Colombia ⋅ ⛅ 26 °C

    Ob 6:30 naju je zbudila budilka, ob 8:45 pa sva bila že na colectivu za Santa Marto. Od tam sva imela rezerviran poseben turistični minibus do Cartagene. V Cartageni naju je avtobus odložil eno ulico stran od najinega hotela namesto 45 minut vožnje stran, če bi izbrala redno linijo, ki je malce cenejša.

    Najprej sva si privoščila kosilo v lokalni gostilni. Za 3-hodni meni in dva odlična pollitrska naravna sokova sva plačala vse skupaj 8,5 €. Zaključek dneva sva nato preživela na bazenu in ležalnikih na strehi hotela nato pa sva se odpravila še na sprehod po Cartageni.

    Cartagena je zelo živahno turistično mesto ob obali Karibskega morja. Zaradi množice turistov, ki vsak dan derejo v staro mestno jedro je tu vedno polno ljudi, ogromno je tudi hotelov, hostlov, barov, restavracij in seveda vseh možnih trgovinic. Temu primerne so tudi cene saj sva za odličen koktejl na strehi enega od najlepših barov plačala skoraj toliko kot prej za cel obrok.

    Po sprehodu in koktelju sva se odločila tudi, da poizkusiva jastoga. Raziskala sva več restavracij in se končno odločila za najprimernejšo. Cena je bila že precej podobna naši ampak se je izplačalo, jastog je bil odličen!    Les mer

    Se oversettelse
  • Matej KlincKolumbijaMatej Klinc
    Getsemani, nekoč reven del mesta kjer imava hotel
    1Na obzidju med ogledom mestaEna izmed mnogih lepih vrat v CartageniNa obzidju pred kolumbijsko zastavoOcvrt krompir s siromVečer na trgu v predelu Getsemani

    Petnajsti dan: Cartagena

    22. februar 2019, Colombia ⋅ ⛅ 26 °C

    V sončen dan brez oblačka sva se prebudila ob 8:30. Kot še vedno do sedaj je zajtrk obsegal sadje, vmešana jajca s čebulo in paradižnikom, dva kosa toasta (ali arepe) in sadni sok ali kavo/kakav/čaj.

    Ob desetih se je začel že najin tretji brezplačen ogled mesta (po Bogoti in Medellinu). Zaradi hude vročine smo ves čas iskali senco in pijačo, končno pa sem si tudi jaz kupil klobuk :)

    Po ogledu sva zavila na prigrizek saj se pred brezplačnim Food tourom nisva želela preveč najest. Sprehodila sva se še po obzidju, raziskala trgovinice s spominki in ob štirih sva bila spet na zbirnem mestu. Na današnjem food touru sva poskusila ceviche, sadni sok (spet), lokalne sladkarije, polnjene arepe z mesom in jajcem, kepo ocvrtega krompirja s sirom, čips plantane in yucce ter še sok sadja, ki izgleda kot grozdje a to ni.

    Po food touru, ki je namesto dve uri trajal tri ure, sva šla še nazaj v Alquimico na pivo in rum ter še eno porcijo jastoga (para compartir, za podelit). Nato pa sva želela v Cafe Havana, ki je povsem blizu najinega hotela ter je znan po salsa večerih. Ker je bil lokal še povsem prazen (začne se baje šele okrog 23:00) sva se le še sprehodila po predelu Getsemani (tu so včasih živeli revnejši), ki je zvečer zelo živahen.

    V Getsemaniju sva naletela na povsem poln trg pred lokalno cerkvijo, kjer se je zbralo staro in mlado. Na trgu se ni dogajalo prav nič posebnega razen tega, da je vsaj 500 ljudi posedalo povsod naokoli, klepetalo, pilo, jedlo hrano s stojnic ter uživalo. Večer sva kmalu zaključila, jutri ob 10:44 imava notranji let v Bogoto, letališče je na srečo le 15 minut stran.    Les mer

    Se oversettelse
  • Reisens slutt
    26. februar 2019
  • 2025© FindPenguins
  • Hjem
  • Om oss
  • Gruppesporing
  • Presse
  • Vilkår
  • Personvern & Cookies
  • Hjelpesenter
  • Avtrykk