Malezija

Iz letališča skočim na avtobus do glavne avtobusne postaje v centru JB. Vse izgleda ok, okoli mene peljejo tako avtobusi kot avtomobili, želim naročiti Grab taksi do hostla, pa mi povejo, da sem čisto v sredini ogromne postaje in da moram do glavnega vhoda. Kako? Kam? Vidim neke stopnice in sprobam najprej to. Prečkam most in dve cesti, pogledam na zemljevid in sem še bolj daleč kot prej. Nove stopnice, tokrat tekoče, po njih nekam hitijo gruče ljudi. Ziher prava smer. Se predam toku in res pridem v notranjost neke fensi zgradbe, ljudje se gredejo po ozkem koridorju v eno smer. Ko se pririnem na drugo stran vidim velike znake "passport control". Stopim do okenca in gospoda vljudno vprašam kje je izhod. On me pogleda malo postrani in reče, da je to vhod v Singapur. Od tu samo skočiš na 10minutni vlak in si v centru. Opala. 😬😅
Ker je zelo jasno da sem zmedena in nimam pojma kam it, prijazni oficir zapre svoje okence in gre z mano do službenega dvigala, s katerim se spustiva dve nadstropji dol, da mi par napotkov in me pusti spet samo. Ševedno mi ni jasno kje sem, vidim na zemljevidu da čisto nič bližje izhodu kot prej. Zdaj za smer vprašam enega prodajalca v 7-elevenu, me usmeri po hodniku, kjer je znak 'prepovedan vstop'. Na tej točki mi je že malo vseeno, grem naravnost in levo in še parkrat zavijem in sem spet na moji začetni točki. Let's try this again. Pristopim do dveh security guardov, ki sta najbrž vedela, da mi ni čisto jasno, in zakaj sem spet nazaj tu. Me usmerita čisto drugam in predlagata, da naj na poti še koga vprašam. Še s pomočjo ene dveh zaposlenih KONČNO najdem izhod, zdaj že čisto prešvicana in precej slabe volje. Od tam taksi in v hostel, pojest instant nudle in spaaaaat.Okumaya devam et