Suche zurücksetzen
Nekam v Južno Ameriko
  • Katjusa Zajec
  • Katjusa Zajec

Nekam v Južno Ameriko

Ein 210-Tage Abenteuer von Katjusa. Weiterlesen
FolgenÜbersichtÜbersichtKalenderKalenderFotosFotosTeilenTeilenBucket List
ÜbersichtKalenderFotos
  • Katjusa ZajecNekam v Južno AmerikoReisender
    111

    Santa Marta☀️

    25. Januar in Kolumbien

    Dopoldansko raziskovanje Santa Marte je bolj na izi, saj sva oba neprespana in morava do treh počakat na check-in🫠.
    Pa v Kolumbiji se stvari navadno ne odprejo pred deveto, deseto…
    Tako da odloživa stvari, jaz pustim ene par cunj za oprat pri recepciji in pičiva proti morju. Ob osmih že namočiva prste v Karibskem morju🌊! Prvič!
    Potem pa pade en kofe, in potem šoping za sestavine za večerjo. Vmes še najdeva en fajn veggie restaurant, kjer imava odlično kosilo!
    Potem pa na eno siesto v hostel, ko je le cajt za check-in🙏🙏.
    Zvečer še en sprehod, do glavnega trga in do ene kavarne, ki naju prijetno preseneti z veganskimi sladicami!
    Tja se vrneva tudi na zajtrk, če že najdeš veganski tiramisu sredi Kolumbije (in je božanski), se pač vračaš nazaj🤭.
    Santa Marta je pač neko obmorsko mesto, meni ni preveč všeč. Je veliko smeti in po kar nekaj ulicah smrdi, sklepam da zaradi kombinacije prav tega in vročine severa…
    Tudi mnogo brezdomcev, na vsaki ulici nekdo spi..😔
    Najbrž vse skupaj posledica masovnega turizma, tu je najmreč iztočnica za mnoge odprave, tako z ladjicami kot trekking zadeve.
    Midva nimava plana ostati dolgo, eno noč in šibamo naprej🏃‍♀️.    Weiterlesen

    Übersetzung anzeigen
  • Katjusa ZajecNekam v Južno AmerikoReisender
    12

    Minca🌿

    26. Januar in Kolumbien

    Pobeg nazaj v naravo… tokrat je na vrsti Minca, ena destinacija, ki sem jo imela na “Colombia wish list”u že nekaj časa😇.
    Ena mala vasica, cca 1uro nazaj notri od obale, zataknjena med hribčki in tropskim gozdom.
    Tu je vroče, soparno, polno komarjev… popolno zame💚.
    Pot do tja je bila hecna, nabasali so nas kot sardinice v mali mini-van, z okni, ki se jih ni dalo odpret, in naše ruzake in koučke zmetali na streho🤣…. Pa zavezali z eno vrvjo vse skp.
    Varno prispemo vsi in tudi vsa prtljaga in potem en hiter moto taxi do nastanitve.
    Oba sva naudušena nad hostlom, kjer za 11€/osebo na noč dobiva skoraj da vsak svojo sobo, saj je prostor popolnoma ločen z zavesami. In takle razgled…
    Posest gleda na dve strani, glavni balkonček na zahod, kjer se v daljavi tudi vidi Santa Marto in morje🌊 .
    In na drugi strani lesen podaljšek s preleeeepim razgledom na junglo🌴🌿🌱.    Weiterlesen

    Übersetzung anzeigen
  • Katjusa ZajecNekam v Južno AmerikoReisender
    11

    Marinka waterfalls🏞️

    27. Januar in Kolumbien

    Sprehod do znanih Marinka slapov… cca ura in pol hoje od najine nastanitve.
    Najprej dol po hribčku, mimo prijazne sosede, ki ima malo restavracijo, kjer pojeva res odličen zajtrk, arepo s Hogaom, topla paradižnikova omaka z veliko čebule in česna, na strani sadje in kofe☕️.
    Nato do centra Minke, potem zavijeva levo in slediva makedamski cesti. Tu raste velik bambusa in mislim, da je najvišji, kar sem jih videla do sedaj!!🎍🎋
    Vstopnina je 6,5€ za ogled treh slapov, za kolikor časa želiš. Midva greva samo do dveh, in malo namakava noge. Machiek tudi malo zaplava, meni pa danes ni do plavanja🫣.
    Je pa zelo luštno in urejeno, veliko narave in rožic in tako🤭. Klopice in smetnjaki so iz recikliranih plastičnih pokrovčkov, zelo domiselno in res luštno!
    Sprehod nazaj in na odlično veggie kosilo v lokalni restavraciji…
    The rest of the day je za poležavanje v viseči mreži🙏.    Weiterlesen

    Übersetzung anzeigen
  • Katjusa ZajecNekam v Južno AmerikoReisender
    Baby mango11

    New day, new gorgeous hostel

    27. Januar in Kolumbien

    Zamenjava lokacije za zadnjo noč v Minki. Jaz sem imela en kraj izbran za spančkat že par tednov nazaj, pa sem ponesreči rezervirala napačen hostel😁🫣.
    Ampak razočaranje ne traja dolgo, ko vidiva, kako izgleda!
    Pa v ceno vključen tudi super zajtrk:)    Weiterlesen

    Übersetzung anzeigen
  • Katjusa ZajecNekam v Južno AmerikoReisender
    1

    Finca La Macarena☕️🌱

    29. Januar in Kolumbien

    Zadnji dan v Minci jaz izkoristim za en solo sprehod do male kmetije na vrhu enega od hribčkov v okolici☀️.
    Pri eni gospe sem namreč pila zelo dobro kavo in vprašala iz kje jo ima, in mi je povedala ime tele posesti.
    Sprehod ni tok Izi kot sem najprej pričakovala, pot večinoma v hrib in se kar prešvicam, ampak paše😌.
    Zadnjih 20min od ure in pol recimo, mi družbo dela Adrian, 9 letni fantek, ki z družino živi na eni kmetiji v isti smeri.
    Čvekava o najinih najljubših barvah in sadjih in živalih, španšina s tamalimi je velik lažja😇…
    Na vrh prilezem mal čez deset in na žalost sem zamudila coffee tour, edini je bil ob devetih in do konca dneva so samo cacao ture.
    Se zadovoljim s kofetkom s prečudovitim razgledom💚 in tam ostanem več kot eno uro.
    Kupim eno malo vrečko kave za mojega prijatelja v Bogoti, ki je tudi entuziastičen coffee drinker☕️.
    Na poti nazaj malo bolj uživam v razgledih, saj mi švic ne teče v oči haha in opazim par pajkcev! Velki so hihi
    Preden cesta odvije nazaj v Minko zavijem še do reke in se pri enem potočku usedem in namočim nogice.    Weiterlesen

    Übersetzung anzeigen
  • Katjusa ZajecNekam v Južno AmerikoReisender
    1111

    Tyrona National Park🌴🌊day one

    30. Januar in Kolumbien

    Dvodnevni izlet v enega najlepših nacionalnih parkov v Kolumbiji😇.
    Lahko narediš enodnevno odpravo, pripročajo pa dva dni in eno spančkanje znotraj parka, da dobiš tudi overnight izkušnjo!
    Jaz sem si želela izkusit tole ta drugo opcijo in sem skoraj za en teden vnaprej kontaktirala agencijo, ki ima čez rezervacije luksuznih spalnih aranžmajev, aka visečih mrež😝🤭.
    In tudi ful sva imela srečo, ker sva ujela zadnji termin, saj se je od 1-14ga februarja park zapiral, kot se vsako leto dvakrat na leto in jaz nisem mela pojma, tako da res super da sva dobila!!
    Sem nama tudi rezervirala nočitev za en dan prej blizu vhoda v park, da imava zjutraj dobro iztočnico za treking💪.
    Evo, zjutraj en fajn zajtrk pri sosednji restavraciji z zelo simpatičnim lastnikom, potem pa peš do vhoda v park, kjer pokaževa svojo rezervacijo za nočitev, plačava vstopnino za park, ki je za 2dni cca 22€ /osebo.
    Folka je ogroooomno četudi se je park uradno odprl 30min nazaj, je pa res da je ta vhod (od dveh) ta bolj popularen. Nabašejo nas v male minivane za kratko 10min vožnjo, do start pointa.
    Tam pa se začne lesena potka, ki gre večinoma položno. Hodimo skozi gozd, vroče je in soparno, tako kot mora bit🙌. Vmes se potka spremeni v mal bolj ‘nacionalnemu parku’ primerno, meaning da je treba tudi kakšno korenino ali skalo preplezat😆.
    Obema se zdi to povsem pre izi, bolj tak sprehodek kot pa ‘jungle trekking’. But we’re not complaining🙏.
    Po pol ure vidimo prve opice! So skalale po krošnjah visoko nad nami, tako da nimam dobrih slikic. Še ene 15min kasnej pa prvi sighting morčijaaaaa🩵💙🩵.
    In res je lep, tam v daljavi, ko se zaletava ob skale in pesek…
    Potka se nato mal spusti in pridemo do prve ‘baze’ za prenočitev, ob prvi plaži, kjer pa se zaradi nepredvidljivih razmer valov ne sme kopat. Midva se ustaviva za namočit noge in nadiham zraka, polnega dišečega morskega vonja🥰.
    Nadaljujeva do naslednje plažice, kjer je lunch time. We came prepared, za dva dni mava tortilji in zelenjave in prigrizkov🌯🥑🫑.
    Na tej plaži grem jaz tudi prvič plavat🌊.
    Po dobri pauzi imava samo še ene dobrih 20min do ta tretje plaže, te ta glavne, kjer bova tudi prenočila.
    Jaz s pomočjo Špank pred menoj vidim prvo in edino kačo izleta! 🐍    Weiterlesen

    Übersetzung anzeigen
  • Katjusa ZajecNekam v Južno AmerikoReisender
    111

    Tyrona, day 2💚

    31. Januar in Kolumbien

    Na zadnji objavi se mi je zbrisal dolg opis, tako da tu ustavim kak stavek več😅.
    Uglavnem, na plaži San Juan sva z temle nemškim prijateljem našla svoji viseči mreži, 10€ na noč, sva bila številke 11&12.
    In potem je sledil popoldne ležanja na plaži, s telefoni na off saj seveda ni bilo signala in je prav pasalo😌mene je zamotil sudoku in sem jih v dveh dneh rešila deset!
    Hvala mami, ki mi je skrila miljon enih ilustracij in sporočilc med strani sudokuja🥹eso significa mucho❤️.
    Slučajno pa sem se med sprehodom po okolici zaletela v en znan obraz in ga hitro umestila kot Thomasa iz mojega prvega prostovoljstva😆 mali svet, mala Kolumbija.
    Zvečer sva pri večerji eno uro klepetala o dogodkih zadnjih mesecev…
    Spanje v visečih mrežah je bilo prav udobno, jaz sem se zbudila samo dvakrat, enkrat ker me je zeblo in sem si obula štumfe in drugič, ko mi je blo prevroče in sem jih slekla🤣.
    Z Maickekom sva si naslednje jutro zrihtala super zajtrk, tortilje otra vez! 🌯🥑🫑 Kar na plaži, pa dva kofetka za vsakega☕️..
    Potem pa malo poležavanja in okrog enajstih premik do naslednje plaže, ki je bila najbrž najlepša od vseh!
    Edino se ni dalo zares kopat zarad valov, bolj noge namakat. 🌊
    Pa seveda sudoku reševat!
    Okrog enih pa pičiva nazaj proti civilizaciji, odločiva se ubrat ta drugo pot nazaj, da bova nardila en krog (na zemljevidu se ga dobro vidi!).
    No, tale smer Calabazo je pa bila zahtevna🥵🥵. Najprej sva 40min lazila gor po res strmih klancih, v zares soparnem in vročem.
    Jaz že dolgo nisem tok švicala… vzameva si pauzo, da se nadihava in poslušava naravo. Dobra stran ta zahtevne poti je dejstvo, da v dveh urah hoje srečava točno 7 posameznikov🤗 3 fit kolumbijce in 4 ne tok fit turiste haha! 6, če šteješ še naju😅.
    Uglavnem, po prvi pauzi se pot še vedno vzpenja ampak je vsaj gozd bolj gost in mal več sence.
    Moj najljubši del pride na ene pol poti, ko se znajdeva res na lepem koncu, obkrožena z ogromnimi drevesi in je končno občutek da sva res v jungli🌴
    Na eni točki pa slišiva en res glasen, scary zvok👀👀. Tak mix med nekega rjovenja in kako si predstavljam, da bi se vesoljci oglašali👁️…
    Najprej se hecava in jaz poskušam na videu ujet zvok, potem pa naju začne malo skrbet, saj se sliši res blizu…in mal pospešiva…🏃‍♀️‍➡️🏃‍♀️‍➡️🏃‍♀️‍➡️.
    In za vogalom znak, divji leopardi ahahahahaha🤪😆.
    Ampak kasneje izveva, da so to ene glasne opice🙊 (en espanol, monos muy ruidosos)
    Saj sva priča njihovem tuljenju pol ure kasneje in jih vidiva, tam daleč v krošnjah…
    Sem dodala eno fotko iz interneta, saj so moje zelo oddaljene😝    Weiterlesen

    Übersetzung anzeigen
  • Katjusa ZajecNekam v Južno AmerikoReisender

    Naliv sredi jungle 🌴

    1. Februar in Kolumbien

    Po dvodnevnem hiku se jaz odločim za en dan parkirat v en lušten hostel, blizu nacionalnega parka.
    Do tja mam ene 25min peš, malo ob glavni cesti in potem skozi gozd do nastanitve.
    Med hojo sem čist naudušena, saj je res en tak skrit kotiček, hodim kar bosa saj je treba prečkat eno široko reko in par manjših potočkov, in blatnih predelov🤗.
    Pridem do nastanitve, odlozim stvari v luštni sobici in grem na kosilo.
    Popoldne se vrnem in zicnem v skupnih prostorih, začne mal kapljati…
    Ko se spravljam spat spoznam dva simpatična francoza, Robina in Bastiana, si delimo sobico.
    Začne deževat in jaz si najprej mislim, super, bom fajn spala z zvokom dežja… ampak se celo noč zbujam, saj tako intenzivno dežuje in piha, kaplja tudi malo v mojo posteljo⛈️⛈️⛈️ (bolj bogi je Bastian zgoraj).
    zjutraj ustanem okol pol devetih in še vedno naliva. Fantoma se pridružim pri jutranjem kofetu in takrat izvemo, da gospod na recepciji močno odsvetuje danes it kamorkoli, saj so reke poplavile🫣🫠.
    Da naj počakamo do popoldnema, mogoče se umiri…
    ampak se ne, samo huje naliva😬
    Priznam, da sem bila najprej slabe volje, saj sem planirala tisti večer potovat proti Bogoti in je to zamaknilo moje plane… ampak si rečem, del avanture, so ziher slabši kraji za bit "ujet", kot sredi jungle.
    Na tej točki je res očitno, da ne gremo nikamor, in vsi se s tem sprijaznimo in začnemo zabijat ure🤭.
    Veliko enke, veliko risanja, veliko sudokuja, igranja na inštrrumente (tisti, ki so znali), ogromno poslušanja muzike, seveda Bad Bunnyja (Bastian gre tut na koncert, v Parizu poleti) .
    Štorasto je postalo, ko je crknila elektrika in z njo vse luči in internet🫠.
    Ampak konec koncev smo se meli prav lušno, pa definitivno bo nepozabno🫢😅.    Weiterlesen

    Übersetzung anzeigen
  • Katjusa ZajecNekam v Južno AmerikoReisender
    21

    We made it out🥳 Zdej pa proti Bogoti

    3. Februar in Kolumbien

    Naslednje jutro se zbudim le v rosenje. Ob osmih pa se čisto umiri in nam da upanje, da danes le lahko pobegnemo od tu🙏.
    Receptor pravi, da naj počakamo do ene desetih, da se tudi reka umiri, saj je le deževalo celo noč.
    Cela skupina se nas nabere, vsakemu od naš so se plani zamaknili ali pa spremenili zaradi naliva, in se res veselimo prit nazaj v civilizacijo.
    Uspešno prečkamo vse tri reke in blato in smo nazaj na glavni cesti🤪.
    Avtobusi naj bi bili nezanesljivi zaradi težave z enim mostom, in polovica skupine gre s taxiji, polovica nas počaka, saj so nam lokalci zagotovili, da avtobus bo. In še res primaje, eno uro in pol kasneje, in seveda je cel nabasan in moramo celo vožnjo do Santa Marte stat, ampak z veseljem, se ne pritožujemo, saj smo le na poti proti mestu, ki ima elektriko in sonce😅.
    Jaz si grem po sestavine za kosilo in nazaj v isti hostel, kjer sem bila prej, in jih prosim če lahko za par ur uporabim njihove skupne prostore in mi seveda dovolijo🙏.
    Skuham velik krožnik pašte, nafilam vse zadeve in grem pod tuš… potem pa kot nova oseba na en kratek sprehod po snackse za mojo nočno vožnjo in na en ornk zaslužen kafe in veganski tiramisu😇.
    Avtobus mam ob pol sedmih in eno uro prej se z moto taxijem podam proti glavni avtobusni postaji Santa Marte, moj taxist je zelo simpatičen starejši gospod in zelo dober voznik, brez problema prevozi ogromne luže, ki jih imava na poti😬🫣.
    Na avtobusni postaji spijem kofetk in si kar na glas oddihem. I’ve made it so far, zdej pa samo 19ur do Bogote…
    Kar se spremeni v 22. Ampak moram rečt, da je šlo kar hitro!    Weiterlesen

    Übersetzung anzeigen
  • Katjusa ZajecNekam v Južno AmerikoReisender
    1212

    Thriftanje✨

    4. Februar in Kolumbien

    Nazaj v Bogotiiiii❤️
    Prispem zelo zmatrana ob štirih, pridem do hostla okrog petih in mi povejo da nimajo frej postelje in da naj grem do druge lokacije👀. Na tej tocki placam za dve uri počitka in en tuš haha, mogli bi najbrs pridit ob enih pa se je zavleklo vse skupej…
    Ob pol osmih me po službi pride pobrat Felipe🫶.
    Greva do njegovega stanovanja kjer spoznam sestrično Alejo in drugega roomija Juana.
    Naslednji dan gremo vsi trije s Felipom in Alejo na drug konec Bogote v en kulski thrift store in se moram res držat nazaj, da ne kupim ničesar razen ene nalepke😝.
    Potem pa imamo akcijo iskanja pošte in projekt odposlati kartice🫣 tu to ni zares stvar, ni popularno pošiljati stvari po pošti in sem se res namatrala… ampak evo, prve kartice so na poti proti Evropi❤️.
    Nato jaz za zahvalo da lahko spim na njunem kauču zastonj počastim kosilo.
    Po orenk dolgem sprehodu skozi Bogoto gremo pa nazaj domov na zasluženo siesto😴.
    Zvečer pa pakiranje in planiranje najinega izleta v Tatacoa🤭    Weiterlesen

    Übersetzung anzeigen
  • Katjusa ZajecNekam v Južno AmerikoReisender
    11221

    Vamos proti puščavi🏍️🤗

    6. Februar in Kolumbien

    Pa grevaaaaaaaa⚡️.
    Budilka ob petih zjutraj, okrog šestih štartava. V Bogoti je skorajda skos gužva, tako da prvih par kilometrov mal traja, potem pa se začneva premikati hitreje.
    Do puščave Tatacoa oz. mesteca Villavieja imava 199km.
    Felipe vozi prvi stretch poti do prve pumpe in prve kavice☕️.
    Tam se zamenjava in jaz vozim naslednje skoraj da tri ure, med katerimi se klima totalno zamenja, od mrzle in vetrovne Bogote, do vročega in soparnega zraka, ki sva ga prav vesela… se čuti, da sva na pravi poti🤭.
    Pauza za preprosto malico in drugi kofe.
    Naslednjo uro imava zelo lepo cesto, ravno, v popolnem stanju in uživava v mal hitrejši vožnji z lepimi razgledi, saj se v daljavi vidi hribe in na obeh straneh so riževa polja⛰️.
    Naekrat pa zagledava znak “ferry”, ki naju usmeri do brez dvoma najbolj zabavnega dela izleta, prečkanja reke Magdalene.
    Počakava na plastičnih stolčkih 15 min (čas za tretjo kavo) medtem ko imajo zaposljeni lunch break. Zelo sva jim zanimiva in naju sprašujejo vse sorte, iz kje sva, oz iz kje sem jaz, in ker ne poznajo Slovenije se sami odločijo da je Rusija dovolj blizu😆.
    Ko je čas za prečkanje jaz zapeljem gor na ladjico in jih vse očaram s svojo vožnjo😌…
    Ladjica gre samo za naju, plačava 10.000 za vse tri skupaj z motorjem (2,2€).
    Za prečkanje rabimo vse skupaj ene 3min, lih dovolj za en hiter fotoshooting📸, v zahvalo enemu od dveh gospodov kapitanov🫡.
    Pa sva na drugi strani! Zdaj samo slabe 5km od Villavieje, kjer se že zelo veseliva tuša in spremembe oblačil, saj je ornk vroče tu🥵!
    Smešno, ta stran naju pričaka z mnogimi kaktusi, ki jih na prejšnji strani ni bilo!
    Jaz odvozim še zadnjih 15min do mesta po makedamski potki, kjer naju na križišču ogovori en gospod in vpraša, če rabiva prenočišče.
    Dela reklamo za en hostel/hotel sredi puščave in naju uspe prepričati s ceno 10€ na noč za oba za privat sobico!
    Slediva mu, in res naju pripelje do prelepe posesti, zelo blizu glavne puščave! In cena je tudi kot dogovorjena🙏
    Pričaka naju prijazna gospa, ki nama pokaže do najine sobice. Hitro pod tuš in potem do mesta, iskat kosilo in raziskovanju naproti😇.    Weiterlesen

    Übersetzung anzeigen
  • Katjusa ZajecNekam v Južno AmerikoReisender

    Raziskovanje🤭

    6. Februar in Kolumbien

    Do Villavieje, kjer v tretji poskus najdeva eno restavracijo z vegan friendly opcijo🙏.
    Še en kofe v zelo luštni kavarni z miljon rožami, ki divje rastejo (v primerjavi s tem, kakšne so iste pri nas doma😝🌱) potem pa ob barvah zahajajočega sonca raziskovat en mali košček puščave.
    Tu so namreč tri, ena rdeča in dve sivi, prvo popoldne nisva šla do nobene, samo do razgledne točke za rdečo in en kratek krog tam okrog…. Pa je bilo že noro lepo!
    Parkirava motorček in se spustiva dol med sipine. Oz skale?
    Neznam dobro opisat, ampak je res nekaj posebnega in novega zame🥹. Izrazitih rdečih in rjavih barv, Muy muy muy lindo ❤️. In polno malih kaktusov, ki so rastli v skupinicah in družinicah! In so meli celo cvetke, tudi to sem prvič videla v “divjini” 🌵
    Felipe ima eno kulsko videokamero, kjer je velik posnetkov najinega odkrivanja tele puščave.
    Ampak rabi vsaj en teden vse predelat in prenest na računalnik in ko dobim videe, pride z zamikom še objava samo videoposnetkov🎥😇    Weiterlesen

    Übersetzung anzeigen
  • Katjusa ZajecNekam v Južno AmerikoReisender
    22112

    Driving’ around the Gray desert🌵🏜️

    7. Februar in Kolumbien

    Prvi jutranji task je seveda najdit kavico in zajtrk😇.
    Spet se mal namatrava z vegi opcijami ampak sva le uspešna in s polnimi trebuščki greva na pot!
    Za dopoldne sva si zadala krožno pot, ki obdela obe sivi puščavi🩶🫢.
    Za cel krog porabiva ene tri ure, voziva bolj počasi saj je večinoma off road🤟
    In ja, za ta del dneva brez čelad, saj sva vozila res počasi in zunaj je bilo 30 stopinj🥵.
    Za prvo razgledno točko se ustaviva že precej zgodaj in greva mal šetat naokrog, jaz nabiram kamenčke hihi.
    Meni so ful všeč tele kaktusi z rožicami🤗.
    Večji del kroga odvozi Felipe, meni ne paše tok zlo te pesek in raje uživam v razgledih od zadaj😝…
    Res sva sredi ničesar, en midas del nada, še tiste par hišk in kmetij, ki jih obvoznica so zapuščene🫣 Tu pa tam kak konj ali kravica…
    Na pol poti pa le uhaklava eno in edino kavarno, ki je primerno locirana na eni najlepših razglednih točk.
    Zicneva se v une nagibajoč stole in naročiva kavico, lastnik pa naju preseneti še z zastonj odličnim svežim sokom!
    Kar obstojiva (obsediva) za ziher eno uro, mal klepetava z zelo prijaznimi in radovednimi lokalnimi gospodi in malo v tišini, in awe nad razgledom. Res fotke ne ujamejo teh sipin in skal in barv… in gor v daljavi⛰️…
    Prelepo, highlight dneva🫶
    Potem pa le nadaljujeva naprej, zdaj nazaj proti Villavieji, iskat kosilo in osvežitev🙏.
    Res sva bila vesela, kok sva se dobro znajdla in si zorganizirala pot! Sem sama ne bi mogla, tale motor res premeni vse🫢.
    Res unique experience in prelepi razgledi… bravo Felipeju, ki je vse to prevozil s športnim in ne enduro motorjem😝!    Weiterlesen

    Übersetzung anzeigen
  • Katjusa ZajecNekam v Južno AmerikoReisender
    1

    Desierto de Tatacoa🏜️🧡

    7. Februar in Kolumbien

    Rdeča puščava!
    V soboto popoldne pa greva še na raziskovanje rdečega dela Tatacoe😌.
    Ta je popolnoma brezplačen, motor pustiva na parkingu in greva šetkat😇…
    Spet en nov odpuljen plac😍. Najprej slediva glavni potki, potem pa odvijeva in greva mal po svoje🫢.
    Res je lepo, sploh v popoldanskem soncu, ki izpostavi to opečnato rdečo in različne barvne sloje kamenja! ❤️
    Umes naju preseneti dvojna mavrica!!!🌈 sicer na fotki samo ena, druga je bila bolj sramežljiva 😝nova beseda v španščini, arcoíris 🌈
    Oba sva ful navdušena nad puščavo, sva pa tudi po dolgem dnevu precej zmatrana… po dobri uri in pol se odločiva obrnit in se vrnit do mesta preden bo temno, morava poiskat novo prenočišče…
    A wonderful day, sva obdelala kar tri puščave!
    Maravilloso🥰    Weiterlesen

    Übersetzung anzeigen
  • Katjusa ZajecNekam v Južno AmerikoReisender
    1
    112

    Pot nazaj🥹

    8. Februar in Kolumbien

    Aaaaaah, pa je čas za obrnit nazaj proti Bogoti😪…
    Imava dan precej na izi, edina stvar, ki je v planu je prevozit tistih 200km nazaj do Bogote!
    Mava zelo umirjeno jutro, zajtrk nama pripravi izjemno gostoljubna gospa v najini nastanitvi🙏.
    Štartava okrog pol dvanajstih in tokrat obereva drugo pot, direkt proti severu, eno uro vožnje po makedamski potki vzporedno z reko. Med vožnjo se nama očitno na eni točki izgubi levi vijak na registrski in hvalabogu naju prijazni lokalci na to opomnijo, saj sama najbrs do Bogote nebi opazila🫣. Zrihtava zasilno zamenjavo v eni mali trgovinici ob robu ceste
    Ta cestica pripelje do kratkega a osupljivega tunela, na drugi strani katerega pa je en velik most🌉🤟.
    Ustaviva se za fotke in občudovanje razgleda, saj je res lepo! Ogovoriva še tri fante iz Anglije, ki so se tudi ustavili na istem mestu zaradi istih razlogov😌📸.
    Oba sva lačna in si zadava kosilo v naslednjem mestu, tako kot tudi en hitr kofe zame, saj je my turn za vozit🫢
    Jaz odvozim naslednjih 100km, spet po večinoma ravno cesti in gre kar hitro, z dobro muziko v ušeskih (vsak ma eno slušalko😆).
    Po skor dveh urah mene rit že ful boli, Felipeja pa kolena, tako da se ustaviva in zamenjava. Plan je odvozit še 15min do bližnjega mesta za bolj proper pauzo, pa naju en ornk naliv preseneti in se ustaviva prej, kjer pa tudi imajo postajalnico s kavo in wcji tako da all good🤭.
    Po koncu dežja pride moj najljubši del dneva, dobrih 45min ob zahajujočem soncu, at golden hour💕.
    Ko pa sonce zaide se pa začne ta najslabši del, ko naju nova nevihta totalno zmoči, ravno ko se začneva vzpenjat proti Bogoti in rata ornk mrzlo🥶 (sva dala gor palerine ampak pri teh nevihtah sta dve minuti dovolj da si cel moker)…
    In seveda, ko sva že ful blizu Bogote, padeva v grozno nedeljsko popoldansko gužvo in za bogih 35km rabiva več kot uro in pol!!!
    Nazaj do stanovanja prideva okol osmih, premočena in premražena, z bolečimi ritkami od celodnevne (+tridnevne) vožnje, a vesela vesela vesela.
    Z veselimi srčki in z mnogimi novimi spomini❤️    Weiterlesen

    Übersetzung anzeigen
  • Katjusa ZajecNekam v Južno AmerikoReisender
    1

    Bogotá -> Leticia

    9. Februar in Kolumbien

    En miren dopoldne v Bogoti…
    En žalosten, raztegnjen popoldne, nafilan s pakiranjem, mnogimi kofetki in zadnjo deževno vožnjo skozi Bogoto…
    Spat za dve uri in ustat ob 1.30, za it na letališče….
    Težek težek adijo😔😔😔
    Vzhod med oblaki, kar ganljivo.
    Za par minut zatišnem oči, ko jih ponovno odprem, imam pod seboj najlepši pogled iz letalskega okna, pogled na Kolumbijski amazonski gozd, na Amazonko, ki vijuga pod nami🥺🥺.
    V soparno in vročo Leticio prispemo ob pol sedmih zjutraj, na letališče, ki ima najbrs dva leta dnevno in nobenega ne zanima pogledat naših passportov.
    Do hostla grem peš, imam dobrih 25min in hvalabogu za prijazne lastnike, ki me spustijo v skupne prostore, mi dovolijo it pod tuš in da si postežem s kavo.
    Check in ob 12ih.    Weiterlesen

    Übersetzung anzeigen
  • Katjusa ZajecNekam v Južno AmerikoReisender

    Leticia🌴

    10. Februar in Kolumbien

    Leticio sem si predstavljala zelo drugače, sem pričakovala malo mestece sredi narave, z Kolumbijsko energijo, vajbom🤟
    Pa je v resnici le en velik “transit city” torej zares ničesar ni. Nobenih kafičev, restavracij, tiste ki pa so, so pa overpriced.
    Precej umazano, mal zapuščeno…
    Je pa zelo vroče in soparno tu, de čuti da smo v Amazoniji🫢aja, pa takoj pred letališčem v krošnjah dreves vidim opice!
    Zvečer grem na sprehod do centra mesta, ki sta dve glavni ulici z mal več trgovinami, in kupim par prigrizkov za na pot.
    Naslednji day je travel day, ob šestih popoldne imam vkrcanje na ladjo, na kateri bom preživela naslednje tri dni! Med tem ko prečkam v Peru…
    Zjutraj po zajtrku in kavi pičim na šetnjo do letališča, kjer imajo mali migration office, kjer dobim svoj exit štempelj iz Kolumbije🥺. Nato imam 24ur zapustit državo🫣kr mal žalostno vse skupaj…
    Nazaj v hostel, kjer nafilam vse aparate in telefone in skuham hitro kosilo. Mam za zabit par ur do enih in bolje v hostlu z dobrim wifijem in dobro kavo!
    Od simpatične gospe v hostlu kupim zadnji spominček iz Kolumbije, ročno narejeno zapestnico v mojih barvah🫶.
    Potem pa z moto taxijem do centra mesta, kjer opravim glavni nakup dneva, zrihtam si visečo mrežo, ki bo moja postelja za naslednje tri noči!
    Dobim jo za 12,5€, ful luštno in kvalitetno!    Weiterlesen

    Übersetzung anzeigen
  • Katjusa ZajecNekam v Južno AmerikoReisender
    1

    Iz Kolumbije v Peru🇨🇴🇵🇪

    11. Februar in Peru

    Prečkanje meje iz Kolumbije v Peru😆!!!
    Je bila cela zadeva😝…
    Torej, na Kolumbijskem delu, še v Leticiji, pristopim do ladjic in takoj me en gospod vpraša, če želim v Peru. Ja, želim.
    Za 10.000 (2,2€) me posedeta na malo leseno ladjico 🛶 in že se peljemo.
    Me kar zadane, ej, izstopam iz Kolumbije🥹🥹… pomaham adijo, kr mal stisne v srčku, I loved it here.
    Z gospodoma na ladjici (en spredaj en zadaj) klepetamo o Amazonki, pokažeta mi vse smeri, kam vijuga.
    Leticia je namreč tromeja, za Kolumbijo, Peru in Brazilijo. Z ladjico greš lahko skupaj s tokom na brazilsko stran, ali pa tako kot jaz, klubuješ reki in pičiš proti Peruju!
    Dobrih pet minut kasneje smo že prečkali Amazonko in rdeče-bele zastave Peruja plapolajo v vetru🇵🇪!
    I take my first steps on Peruvian soil, v malem mestecu po imenu Santa Rosa.
    Tam me gospoda usmerita do tuktuk voznika, ki me bo odpeljal do imigracije in nazaj.
    Vse deluje precej smoothly, majo izpiljen sistem.
    Vožnja traja mogoče 10 minut in jaz se sama sebi smejim, kakšna je na zgodba bo za tem štempljem v mojem passportu😆.
    Voznik me odloži pred immigration officem in me počaka spredaj.
    Tam potrkam, vstopim v air-conditioned sobo in se usedem pred mizo in gospodično, zadolženo za te zadeve.
    Upraša me, kok časa bom v Peruju približno, iz kje sem prišla…. In to je to, odobri moj vstop in minuto kasneje sem že zunaj!
    Nazaj do malega pristanišča, od tam spet z drugo barčico do točke, iz kjer štarta moja ladja. 🚢
    Samo ena lesena hiška, kjer se da kupit mrzlo pijačo, medtem ko čakamo dve-tri ure, da ladja prispe.
    Spoznam dva tipčka, enega iz Švice in drugega iz Belgije, ki gresta do iste destinacije🙌bom mela mal družbe!    Weiterlesen

    Übersetzung anzeigen
  • Katjusa ZajecNekam v Južno AmerikoReisender
    1

    Vkrcavanje

    11. Februar in Peru

    Moj plan; it s slowboatom iz Leticije do Iquitosa.
    Opcij za to pot je veliko, lahko letiš, lahko izbereš hitro ladjo (cca 20ur) ali pa počasno ladjo za tranzit vsega in svašte, ki vzame približno tri dni!
    Jaz sem to planirala že cel čas, od kar sem v Kolumbiji, saj sem za to slišala na internetu in se mi je zdela res kulska ideja🤟😜🚢
    Ob petih se primaje naš trajekt. Gor se ukrcamo preko lesene dile, in s fantoma direkt pičimo do najvišjega nadstropja. Smo prvi in je vse še prazno in si lahko izberemo poljubni spot za naše viseče mreže🙌.
    Gremo si mal ogledat, kako stvari izgledajo in vsako nadstropje ima stranišča, tuše in dve kuhinji. Lahko kupiš WiFi in hrano ter pijačo.
    Ko smo udobno nameščeni v naših mrežah se začne čakanje, kdaj zares štartamo…
    Smo priča prelepemu zahodu, in okoli pol osmih le odplujemo!
    Takrat so na nebu že zvezdice✨ in lepo se jih vidi iz male ladjice na veliki Amazonki sredi velikega amazonskega pragozda🫢.    Weiterlesen

    Übersetzung anzeigen
  • Katjusa ZajecNekam v Južno AmerikoReisender
    2121122

    Prvi dan na ladji⛴️

    12. Februar in Peru

    Prva noč je zanimiva, spat grem okrog enajstih in seveda se parkrat zbudim, ampak nič za to😅part of the adventure…
    Ponoči je kar hladno, sem spala v puloverju in štumfih in pokrita s svojo palerino…
    Zbudim se ob 6.00, ko ljudje glasno hodijo gor in dol po ladji in vidim, da je zunaj že zelo svetlo. Stopim do začetnega dela ladje in ujamem jutranji sonček, ki kuka izza oblakov. ☀️
    To je naša prva ‘večja’ postojanka, naložijo en gaber in miljon ljudi haha. Tam ostanemo skoraj do osmih, medtem pa nam za zajtrk nam potalajo prepečence in neko pijačo, ki se ji jaz raje izognem.
    Na tej postaji se vkrcata tudi moja “hammock buddyja” mala punčka Rebecca in njen mlad očka! In Rebecca se takoj zaljubi vame jaz pa vanjo in čas z njeno energetično persono hitro mine! Ona skače gor dol po njeni viseči mreži in me lovi po celi palubi❤️
    Naslednjih par ur sedim ob kapetanovi sobami na zgornjem štuku in poslušam muziko, gledam ven na lep zelen tropski gozd. Ob enajstih rata zelo vroče in se umaknem iz sonca in grem iskat moje prijatelje.
    Vmes grem malo prešetkat tudi spodnjo palubo in najdem prikupnega malega mucka🥹, ki z mano v mojem naročju preživi naslednjo uro…
    Opoldne dobimo kosilo, ki je razen enega koščka piščanca, ki sem ga podala naprej, preveč veggie friendly🙌.
    Popoldne je pa izredno vroče🥵Ziher nad 30stopinj, in vetra ni lih, saj gremo prepočasi… ustavimo se ene parkrat, ena spet mal daljša postaja, kjer gremo celo dol iz ladje in mal naokrog.
    Vmes pa lokalni venderji prišibajo got na ladjo in poskušajo prodat svoje izdelke!
    Prodaja se vse, večinoma pa seveda hrana, prigrizki, sadje, sladoledi, ohlajene pijače, pa tudi pre-packaged simple obroki, redimo riž z ocvrto ribo ali drugim mesom.
    Jaz imam svoje snackse hihi 🤟
    Večerjo preskočim, saj je neka piščančja juha in pojem mojo piksno koruze, medtem ko se sonce počasi poslovi od nas.
    Okol pol sedmih je že čist temno, a danes se ne vidi velik zvezdic, saj so na nebu oblaki, iz katerih tudi kasneje zvečer začne fejst padati dež⛈️!    Weiterlesen

    Übersetzung anzeigen
  • Katjusa ZajecNekam v Južno AmerikoReisender
    21

    Drugi dan na ladjici🚤

    13. Februar in Peru

    Second day on the slowboat😝…
    Spet se zbudim ob šestih, grem pit jutranjo kavo in opazovat Amazonko☕️🏞️…
    Zjutraj smo spet v enem večjem mestecu (vasici), kjer naložijo mnogo živine🐮.
    Jaz s svojo kavico sedim zgoraj na klopici in opazujem proces, in je kar kruto, kako jih terjajo in vlečejo gor na ladjo in potem stiskajo skupaj, čisto brez prostora za premaknit se😥.
    Pri sosednji vasi poberemo še dva bika in potem še tri kravice in potem se končno začnemo mal premikat.
    Po kosilu (riž, špageti, fižol) se grem jaz mal zleknit v mojo visečo mrežo in podružit s ta najbolj luškano pupiko v Peruju🤗💕.
    Popoldne mal branja, mal reševanja sudokuja, mal klepetanja s fanti.
    Med eno izmed pauz kupim spet mal prigrizkov, mal sadja in avokado za večerjo!
    Na zadnji ‘glavni’ postaji, preden se stemni, vsi stojimo zunaj in se pogovarjamo na palubi, nakar začne nekaj skakat iz vode🫢
    In evo, mamo nerealno srečo, da kar ob vkrcanji ladji plavajo rečni delfini🐬😱❤️
    Sem vedela, da se jih da vidit, ampak po celem dnevu in pol sem mal obupala, da jih res vidimo,…
    Pa jih☺️🫣!!
    Vsi smo čist veseli in se smejemo delfinom in lokalci nam:)
    Kolega Jev je ujel en res fajn video s svojim telefonom…
    Kot da to ni bil highlight dneva, začnemo pluti proti zahodu, in imamo enega najlepših sončnih zahodov ever🌅🥹.
    In še par delfinčkov vidimo, ob oranžnih barvah zahajajočega sonca…
    Prečudovit dan❤️    Weiterlesen

    Übersetzung anzeigen
  • Katjusa ZajecNekam v Južno AmerikoReisender
    111

    Tretja in zadnja noč na ladjici

    13. Februar in Peru

    Zadnje popoldne se ladja čist nafila👀
    Vsi smo nagužvani kot sardelice, novi ljudje privezujejo svoje viseče mreže in je res na ozko… jaz se na obeh straneh dotikam sosedov (še dobro da je moja leva soseda res luškana🤪)…
    To noč tudi ornk dežuje in veter nosi dežek tudi notri na palubo, kar ni najbolj prijetno… ampak preživimo še zadnjo noč in ob sedmih zjutraj se primajemo v Iquitos🥳🙏.
    Vsi gremo do istega hostla in plačamo svoje rezervacije, potem pa v skupnih prostorih počakamo na check in do 12ih…
    Vmes en hiter sprehod do lokalne tržnice po sestavine za kosilo in nazaj…    Weiterlesen

    Übersetzung anzeigen
  • Katjusa ZajecNekam v Južno AmerikoReisender
    23

    Iquitos

    14. Februar in Peru

    Raziskovanje prvega pravega mesteca v Peruju🤸‍♀️…
    Po much needed počitku gremo s skupinico na večerni sprehod.
    Mesto se že počasi pripravlja na festival, ki bo (jutri) v nedeljo zvečer🥳!
    Mi se sprehodimo po glavni ulici ob rečni strani, z nami je naš nov prijatelj, Edison, ki dela na recepciji.
    Ta turistični del mesta je lušten, ima dva parka in par restavracij in štacun, drugače je pa najbolj zanimiva stvar res tist velik market, ki smo ga obiskali že zjutraj🥦🌶️🍍🥕🍎.
    Drugače je pa mesto spet bolj ‘transportne’ sorte, mal bolj na umazani in raztrošeni strani. Je pa unique, ker je ujeto v Amazonu, in se da odit le z ladjo ali pa predragimi leti🤣.    Weiterlesen

    Übersetzung anzeigen
  • Katjusa ZajecNekam v Južno AmerikoReisender
    11

    Festival🩵🩷💜

    15. Februar in Peru

    Na našo srečo smo prispeli v Iquitos na vikend, ko cel Peru (in večina latinske je amerike) praznuje karneval🥳🥳
    V soboto so bile priprave, v nedeljo dopoldne pa ulice že cele prazne, ljudje so doma ali pa že praznujejo.
    Mi se odpravimo ven ob štirih popoldne in lokalci se res ne hecajo😝,
    Otroci in najstniki so zabarikadirali določene predele ulice in te tako “ujamejo” in lažje pošpricajo z vodo in pomažejo z barvami😎.
    Tako da smo do našega cilja prišli že celi premočeni in v barvah mavrice😌.
    Napoteni pa smo bili na en neighbourhood žur, kamor nas je prijazno povabil Edison in nas spoznal z vsemi prijatelji in vso žlahto!
    Najprej smo nazdravili s pivom in klepetali z vsemi, potem pa je prišel band in smo začeli plesat💃🕺!
    Glavni ples večera se pleše v krogu okoli enega okrasnega mlaja, pod roko se držiš z ljudmi na levi in desni in hopsaš!
    Vsi, ki stojijo od zunaj pa imajo pravico plesalce špricat z vodo😅
    Uglavnem, easy to say da že dolgo časa nisem bila tok premočena!
    Ampak nepozabna izkušnja res!    Weiterlesen

    Übersetzung anzeigen