Nekam v Južno Ameriko

Dnevi zapletov…
Ahh milijon enih zapletov zadnjih par dni. Pred tremi dnevi je naša zlata prostovoljka Trish prejela žalostni telefonski klic, da ji je umrla babi…tako da je kupila letalsko karto za nazaj domov in naslednji dan odšla😞 Bi morali biti skupaj naslednja dva tedna in sem se izredno veselila, ker je punca super, zabavna, nasmejana in sva vsak dan pridno skupaj vadili španščino. Ampak seveda se take izredne situacije razume💕
Dan za tem odide naš britanski parček Jaz & Riz, ki sta bila dva sončka! Skupaj smo preživeli 10 dni in se kar lepo po-connectali. Zato v torek nazdravimo s kokteljčki in pozno v noč kartamo😇.
Tisto naslednjo sredo pa se jaz zbudim v presenečenje, da ni vode😳. Počakam pol ure, še vedno nič. Kontaktiram Nicolasa, ki pravi, da naj grem do sosedov vprašat kako rešimo situacijo. Grem do sosede in jo bogo revo zbudim, ko je še spala. S polomljeno španščino razberem, da moram pripeljati s seboj še eno osebo in potem bomo z njenim možem odšli iskat izvir vode in ga spucat🫣.
Grem nazaj in počakam da se moji compañerosi zbudijo, potem pa Jaz zvlečem da gre z mano.
In gremo mi trije, midve in sosed Juan, lazit gor čez njegov hrib in potem notri v tropski gozd do priključka za vodo. Tam nama pokaže, kako se ob močnem dežju v cev zabaše listje in kamenje. Ga spucamo in upamo na najbolje🤞.
In res, voda je sicer nazaj ampak teče še pol dneva cela rjava in z mnogimi usedlinami. Poskušamo oprat perilo in mašina protestira, saj je očitno preveč za njen filter vode.
Na tej točki ostaneva sama jaz in nizozemec Thomas. Zrihtava, da nama dostavljalec in lokalni prijatelj, ki se pogosto z nami podruži, prinese eno ogromno plastenko vode, da mava za pit🚰.
Medtem nadaljujeva z našimi projekti, katerih trenutni main focus je sajenje dreves, ki jih je Nicolas impulzivno kupil😂🌱.
Je kar tricky, saj je njegova posest na strmem klancu, zemlja pa izredno krhka in polna kamenja. In on si je zamislil neko postavitev, kam bodo šla kera drevesa, ki ni nujno izvedljiva… seveda je treba vzeti v poštev naši prikupni kravici, ki radi grickata na vsem zelenem🤭🐮. Tako da najtežji del sploh ni spravit v zemljo drevo, vendar kovinsko ogradico okoli, katere železne konice so prešibke za to zemljo in se rade upogibajo🙄. Najdemo neko rešitev z ekstra kovinskimi palicami in pač upamo na najbolje.
Moji zadnji dnevi so torej večinoma s kramp sekiro v roki⛏️🥵 ( sem mogla poguglat kaj je pix axe v slovenščini ).
Kasneje tudi težave s tušem v kopalnici, ko se mi je med tuširanjem iz žice za ogrevanje vode začelo kaditi🔥tako da zdaj se tistega tuša izogibamo….
Uglavem, to so samo ene izmed težavic zadnjih dni hahha. Poskušava ohranjat dobro voljo in dobra hrana velik pomaga😁ampak mislim da nebova več dolgo ostala, mal je slaba organizacija in kar naporno delo za to kar dobimo (+vse težave zadnjih dni heh)
So pa razgledi res lepi💚💚💚Okumaya devam et