• Katjusa Zajec
  • Katjusa Zajec

Nekam v Južno Ameriko

Katjusa tarafından 210 günlük bir macera Okumaya devam et
  • La mejor familia del mundo💕

    9 Nisan, Kolombiya ⋅ ☁️ 16 °C

    Moja najjjjjjboljjjjjjša družinica mi je pripravila paketek in ga poslala vse iz Slovenije v Kolumbijo🥹🥹
    Mami je dobila idejo, ko sem še v Peruju razmišljala, da se vrnem pogledat Felipeja in rekla, da če zrihtam naslov ona zrihta Barcaffee (saj so me poslušali tarnat po domači kavi ob večih priložnostih med preteklimi meseci😜🤭).
    In ressss, slab mesec je paketek rabil do sem ampak sem ga ujela oz. on mene❤️.
    Hvala, mami, ati, Nasti. It means the world.
    Rada vas imam, do lune (čez ocean) in nazaj💫
    Okumaya devam et

  • Nedeljski izlet🫢

    11 Nisan, Kolombiya ⋅ ☁️ 16 °C

    Nedeljo izkoristiva za en krajši izlet, ideja je piknik nekje v naravi🌈.
    Vožnja proti vzhodu Bogote, potem pa čez en hrib in vse skupaj manj kot 40min kasneje se vse spremeni, iz velikega glasnega mesta v zeleno naravo😇.
    Ustaviva se na poti, za kupit prigrizke in najdit eno hitro kosilce v mestu La Calera; fuuul luštno! Sončno, barvito, na glavnem trgu imajo nek nedeljski sejem, prodajajo se sveže sladke dobrote in spominčki.
    Nato nadaljujeva pot, še malo vijugava po lepi asfaltirani cesti preden se ta spremeni v makedam in prometa ni več nikakršnega.
    Na eni točki we pass nek zapuščen ghost town👀👻.
    Hiše, stavbe, cerkev, vse zapuščeno…malo naprej pa nek velik industrijski park. Sklepava, da je kaj šlo narobe, morda s kakšnimi kemikalijami in so mogli vsi ven…
    Sva hotela it mal raziskat ampak je bila visoka ograja, tako da sva opazovala od daleč🤭.
    Potem pa nadaljevala z vožnjo skozi lepa zelena polja, mimo kmetij, in iskala plac za piknik.
    Sicer velik dobrih opcij ampak vse ograjene in privat posesti, potem pa sva sredi ničesar našla otroško igrišče, žive duše nikjer🤷‍♀️.
    Tako da sva kar tam, med igrali in gugalnicami skuhala kofe, tokrat Barcaffe, jaz sem sabo vlačila celo šalce, ker se za barcaffe pač splača mal bolj potrudit😜.
    Vožnja nazaj proti Bogoti ob golden hour☀️
    Okumaya devam et

  • Felipe kupi moj dream motorcycle🥹

    14 Nisan, Kolombiya ⋅ ⛅ 15 °C

    In to sebi?!?! Kaj se to pravi🤨😝

    Tole vse skupaj se je zgodilo zelo spontano. Felipe se je odlocil prodati svojega Suzikija in objavil fotke recimo en teden nazaj na fb marketplace (the spot za prodajanje in kupovanje zadev v Kolumbiji).
    In v nedeljo sva med najinim izletom videla več kot šest različnih Himalaj, oz tip motorja Royal Enfield Himalayan (411 ali novejšo 450)😍. In to je moj in tudi od Felipe dream motorcycle, meni so nasplošno motorji od Royal Enfield vsec ker so taki elegantni, tale je pa še športni in enduro skupaj in je znan v motorističnem svetu, za enega najbolj trpežnih avanturističnih motorčkov!
    Innn se nama zdi čist čudno kok jih je tist dan, in da je mogoče nek znak in ko se vrneva domov greva gledat YouTube videe različnih ljudi o njihovih dogodivščinah s tem motorjem.
    In Felipe za heeeeccc preveri Fb in vidi oglas enega gospoda, ki prodaja svojo Himalajo 411 ali pa jo menja za manjši motor.
    Ga kontaktira in David odpiše nazaj v parih minutah, da je zainteresitan in da se dobimo v torek za pogledat motorje in pogovor😳😳😳😳.
    Midva obadva gledava z odprtimi ustmi to sporočilo, in da je ziher bilo neko sporočilo od vesolja, ko sva tok telih motorčkov videla tist dan!
    Da sva excited je understatement. Ampak sva optimistična…
    Torek pride, ustaneva zgodaj in šibamo na drug konec Bogote, kjer naju čaka David in njegov motorček. Uauuuu kok je dobrrrr (motor, ne David😝)
    Fanta predstavita vsak svoj motor in vprašala vsak svoja vprašanja, ta del jaz bolj opazujem od strani saj moja španščina še ni dosegla nivoja o delih motorjev, pa tudi v resnici ne vem dost da bi bla pametna🙂.
    Je pa očitno, da sta oba zadovoljna z motorjem od drugega in takrat se Felipe obrne k meni in pravi, gremo podpisat papirje😍.
    In gremo v office kjer dela David in Fanta podpišeta prepis vozil in zamenjata začasno vozniški, Felipe plača razliko 3.000 pesos in evo, Himalaya je officially njegova!
    Pravi, se bova kar danes odpeljala z njo….Noben od naju ne more vrjet in ko gre David sprintat neke kopije midva sediva na kavču in se gledava in sploh neveva kaj rečt Alpa kako opisat občutke. Excitement je ta glavn, to ziher.🥹🥹
    In slabih 10min kasneje sva že on the back of our Royal Enfield in mahava adijo Davidu.
    In se voziva s tem tovornjakom od motorja z največjimi nasmeški pod čeladami😇.
    Parkirava pred Felipejovo službo in motorček ponosno pokaževa enemu od njegovih sodelavcev!
    Potem pa onadva šibata delat in jaz dobim ključe in motor😅innn grem še sama z njim en krog preden ga odpeljem nazaj do stanovanja. Kokkk je fajjnnnn, res je kot en traktor, velik in širok, zici so noro udobni in dovolj nizki, da z nogami normalno dosežeš tla. Komej čakava oba, da ga greva sprobat čez vikend🥰🥰mal na off-road
    Okumaya devam et

  • Zipaquira & Suesca😇

    17 Nisan, Kolombiya ⋅ 🌧 17 °C

    Za četrtek in petek se odpravim na dvodnevni izlet sama, medtem ko Felipe dela. Pred šihtom me odpelje do avtobusne postaje, potem pa sama šibam naprej.
    Prazen avtobus do Zipaquire, nekega srednje velikega mesta, za katerega nisem imela nekih velikih pričakovanj, pa me je povsem presenetil! 🤩
    Na glavnem trgu sem se usedla za kavico in opazovala ljudi in golobčke😌. Najbolj tipičen Kolumbijski glavni trg, prelepa cerkev, ki skupaj z zelo lepimi in urejenimi barvitimi dvonadstropnimi hiškami sestavlja kvadrat. Ljudje prodajajo kavice in sladoled, progrizke, na sredini trga, en gospod igra kitaro in poje☺️.
    Grem kupit nekaj za pod zob v trgovino in na kratek sprehod še v drugo smer, preden se napotim nazaj do avtobusne postaje in se napotim v smer Suesce, male vasice še mal bolj severno. Na avtobusni postaji mi pomaga izredno prijazen prodajalec sladoleda, ki me predstavi pravim voznikom, ki mi tudi zelo prijazno razložijo, kje moram dol iz avtobusa in kje počakat na drugega🙏.
    V Suesco usprešno (pi skoraj enournem čakanju v dežju) prispem okoli sedmih in grem samo direkt v mojo privat sobico za 10€😴.
    Za petek imam planiran en dolg sprehod po okolici Suesce, pa se vreme zame odloči, da ne. Prav cel dan intenzivno dežuje in jaz sem pozabila svojo palerino, saj sem imela zadnje čase tok sreče z vremenom v Bogoti… tako da dan več ali manj zabijem v kafičih. ☕️
    Drugače pa tudi Suesca zelo luštna, polna prečudovitih poslikav po stenah in grafitijev!😍
    Okumaya devam et

  • Do Albána😌

    18 Nisan, Kolombiya ⋅ ☁️ 15 °C

    Krajši weekend izlet⚡️
    Sobota dopoldne je namenjena urejanju novega motorčka; zamenjat olje, ga peljat oprat in do delavnice varjenja železa, kjer so popravili en mali delček pri kovini na zadnjem delu motorja, kamor se pritrdi “prtljažnik”🫡.
    Po kosilu pa pičiva v smer Albana, skozi mesto Madrid (tu v Kolumbiji majo preveč mest in vasic in niso zelo izvirni več z imeni🤭). Kofi brejk ali dva…
    Druga polovica vožnje je zelo lepa in zelena in do cilja prispeva okrog petih, in hitro ugotoviva, da je tale Albán zelo mali🫢. Ujameva prelep sončni zahod in pofotkava novi motor v oranžnih barvah! 🌅
    Nato se lotiva iskat prenočitev in po nakjučju najdeva en super poceni hotel zraven pumpe; za eno noč bo okej!
    Ker je kr zgodaj se zapeljeva še do sosednje kao vasice The Marías, do katere je ful gužva, saj očitno vsi kamijonarji raje vozijo ponoči😑
    Pa taka megla kot je še nisem v Kolumbiji videla!!! 😶‍🌫️😶‍🌫️😶‍🌫️ ne vidi se tri metre pred motorjem🫣
    Ampak varno odvoziva, vidiva, da v Marijah ni vse skup nič razen dva lokala z lokalnimi pijančki in se obrneva in greva na še en večerni kofe pred hotelom!
    Okumaya devam et

  • Guayabal & Zipacon

    19 Nisan, Kolombiya ⋅ ⛅ 21 °C

    Skozi megleno jutro od Albana slabih 15min vožnje stran, prispeva v Guayabal de Síquima.
    Luštno malo malo mestece, sva sigurna da sva en izmed bolj redkih turistov tu. 🤭
    Ena šetnja naokoli, v pol ure prehodiva vse in se lotiva iskat zajtrk, katerega najdeva v eni izmed treh restavracij ob glavni cesti😅. Čudno jim je, zakaj nočeva nič mesa in jaz niti jajc, vendar kljub temu dobim zelo poln krožnik; riž, solatka, krompir, platano in moja najljubša cassava!
    Na jutranjo kavico greva do sosednje kavarne in ravno ko naročiva, se ulije🫠.Začne naju skrbeti, kaj to pomeni za najin izlet (pametna sva pozabila najine palarine doma) a se po slabe pol ure umiri in lahko nadaljujeva🙏
    Pot se sicer vrača proti Bogoti, a sva na lovu za en off road👀brez tega se ne morava vrnit…
    Za drugi kofe se po dobri uri in pol vožnje ustaviva v še enem malem mestu, Zipacon, tale je res lušten, kupiva odlične jagode, ki jih prodajajo mnogi sadjarji (očitno rastejo kje blizu, oz majo kake kmetije) in se usedeva na kofe na glavnem trgu☕️😌.
    Spet malo poškropi🌧️, nebo se danes malo heca iz naju, a ne traja dolgo!
    Okumaya devam et

  • Prvi offroad🤪

    19 Nisan, Kolombiya ⋅ ⛅ 18 °C

    Končno zavijeva iz glavne ceste na makedamsko potko, v iskanju nekega zapuščenega tunela in, seveda, off road ceste za sprobat ta off road motor😎.
    20min po blatnih poteh (zasluga dežja od opoldneva, še dobro da sva pred izletom motor oprala ane🙃). Se izgubiva, ker ima Google maps napačne informacije, a nič zato, razgledi so prelepi zeleni!
    Ko le najdeva pravo potko hitro ugotoviva, da je mišljena bolj kot pešpot ali pa za kolesarje, a naju to ne ustavi pri raziskovanju. Nikogar ni, ki bi rekel da ne smeva it, tako da greva sprobat tole pol metra široko cestico sredi gozda😝.
    Vožna je ful zabavna, super za ta motorček in jaz rečem da se morava nujno ustavit za fotke📸.
    Felipe ustavi, jaz splezam dol in pogledam na tla in vidim, da je kickstand oz. stojalo za oporo motorja dol padlo!! Nekje na poti sva očitno izgubila en in edini potrebni vijak in je padlo dol🫣🫣.
    V resniciii, sva imela srečo, da sta ostal dva dela, torej stojalo samo in pa vzmet zdržala, saj bi bilo ta dva dela veliiiiko težje (in po višji ceni) zamenjat🫠.
    Pa tudi hvalabogu, da imajo vsi motorji tudi “backup” stojalo, tisto, katero se načeloma uporablja pri servisiranju, kaki menjavi gum ali olja… tako da ga s skupnimi močmi postaviva na to stojalo, to je težje, saj moraš motor dvignit, in ta tehta slabih 190kg🤭. Ampak v dvoje hitro rata in ko motor stoji sam, brez, da ga nekdo drži, se midva začneva smejat😅. In seveda naju to ne ustavi pri fotoshootingu, motor celo obrneva, da se vidi “Himalayan” logo in greva oba zapozirat😌
    Za eno skupno fotko pa jaz uporabim kar najin odpadli kickstand kot stojalo😅izvirna pa znam bit!
    Many photos later… se odpraviva naprej, iskat tunel! Zamenjava se, ker tudi jaz želim vozit po tejle potki😍
    In res se približava tunelu in prevoziva skozi in na drugi strani nadaljujeva. Kulsko ressss

    Ene 10 min kasneje pa pride meni skor najtežji del, saj morava prevozit par zelo zelo strmih klancev in se moram potrudit obdržat visoke obrate, da motorčič ne crkne med vzpenjanjem😬
    S trdimi rokami in malo prešvicana odvozim po kamnitih strmih cestah nazaj do vasice Zipacon, kjer imava 5min pavze.
    Potem pa nadaljujeva nazaj proti Bogoti, vozim jaz in vožnja s temle motorjem je reeees uživancija😌😌😌.
    To se pa vseee spremeni ko privoziva nazaj v Bogoto in njen promet in tam sem spet cela pod stresom, saj je to čist noro kako vozijo. In tale motor je velik in štorast za vijuganje med avti…
    Ampak se le varno vrneva nazaj, takoj do mehanika po nov vijak🔩.
    Potem pa kuhat pozno kosilo in namontirat nazaj najin odpadli kickstand🫣uro kasneje, na dvorišču oba mastnih umazanih rok, motor spet normalno stoji na svojem stojalu💪.
    Prvi izlet✅we loved it
    Okumaya devam et

  • Mal fotk zadnjih dni, kar tako

    20 Nisan, Kolombiya ⋅ 🌧 15 °C

    Bogotaaaa❤️
    Sončnice in sončni zahodi.
    Veganski burgerji ( mogoce najboljši kar sem jih jedla) in veganska panaderija za sladico👀.
    Pogovori z družinco.
    Nov album enega mojih najljubših pevcev, katerega sem čakala skor tri leta.
    Opazovanje letal ob robu letališča.
    Felipov muc Rey.
    Risanje v parku.
    Učenje slovenščine, mal za hec, mal za res.
    Velik kavic.
    Knjiga iz bolšjaka, ki pravi “mas o menos bien, está bien”😌

    (S Felipom sva isti dan nevedoče drug drugemu kupila sončnice🌻… zelo očitno sem bila jaz svojih res neizmerno vesela, kar dokazuje cel kup fotk, ki jih imam z njimi hihi)
    Okumaya devam et

  • Parque Nacional Chingaza, izletek😇💚

    26 Nisan, Kolombiya ⋅ ☁️ 19 °C

    V nedeljo se podamo na izlet v troje; midva s Felipom in pa njegov sodelavec Pablo!
    Štartamo ob pol desetih in gremo v isto smer, kot sva midva šla ene dva vikenda nazaj.
    Kratka pauza za kofe v Caleri, in potem nadaljujemo!
    Plan je bil tokrat mal nadaljevat dlje kot zadnjič, proti nacionalemu parku Chingaza, torej paramo👀😍.
    Pot je preleeeepaa, najprej same kmetije in zeleni travniki, potem pa še po makedamski poti začnemo vzpenjat in razgledi sežejo daleč do sosednjih hribov in še hribov za njimi.
    Večino poti sicer odvozi Felipe, ampak tudi mene ma vozit in se zagrebem za odvozit ene pol ure, lih za ta najlepši delček poti, kjer je polno frajlehonov!
    Vidimo dva divja konjiča (ali pa samo pobegla) in se jima pridružimo za en kofe☕️😝. Moram se pohvalit ker sm najdla najboljši spot, z najboljšim razgledom za kuhanje kavice na plinskem gorilniku!
    in evo, dvema kolumbijcema na eni skali približno 3,500m višinske kuham Barcaffee (zasluga moje super družinic hvala hvala hvala💕).
    spijemo kofe in pojemo par prigrizkov potem pa nas temni oblaki začnejo preganjat.
    večji del makedamske poti še nekak prevozimo preden se oooornk ulije in poiščemo zaveterje v eni in edini restavraciji na poti, kjer je nabito polno, saj smo vsi razmišljali isto🙃. spijemo še eno kavico in počakamo dobro uro, da se mal umiri.
    potem pa nadaljujemo nazaj do mesta, na hitro kosilo in nazaj proti Bogoti.
    Vreme se nas NE usmili in nas totalno premoči, ampak res ornk in premraženi se vrnemo nazaj v Bogoto🥶.
    ampak je bil zelo lušten izlet, za ponovit (-⛈️)
    Okumaya devam et

  • Solo izlet do Guatavita🏍️

    30 Nisan, Kolombiya ⋅ ☁️ 18 °C

    V četrtek se spontano odločim it na en solo izlet. Felipa pospremim do šihta, potem pa greva midve s Himalayo na eno vožnjo😎. Smer ista kot en vikend nazaj, le podaljšana za kakih 40min.
    Ko zapustim bizi Bogoto je cesta precej prazna in uživam v jutranjem soncu. Ustavim se na pol poti v veganski panaderiji, kjer si privoščim odličen 🥐 in seveda kafe ☕️.
    Pa vzamem še za “domou” par dobrot, tri različne empanade, cimetovo rolco in francosko sladko bageto s čokolado😝.
    Nadaljujem pot, iščem fajn spot za videoklic z mojima staršema in tega dobrih 40min kasneje najdem malo s poti, ob makedamski cestici med zelenimi travniki. Signal lovi bolje kot v centru Bogote🤨.
    Tam pa se mi zgodi ena komplikacija in sicer, en košček od ključa za odklenit prtljažnik na motorju se odlomi. Ne vem zares kako ampak zelo štorasto, tam je zdaj ujeta moja malica, voda, powerbank in dodaten pulover🙂‍↕️.
    Po klicu pot nadaljujem, do Guatavite imam še dobre pol ure, okoli pol enih pa le prispem v tole belo mesto!
    Luštno in urejeno, arhitektura zelo organizirana, mesto pa precej prazno in stvari zaprte… mogoče, ker je sredi tedna🤷‍♀️.
    V Guataviti preživim slabo uro in se odločim obrnit, saj hočem prehitet gost popoldanski promet Bogote in izkoristit, dokler je še sonce.
    Med vožnjo nazaj na enem krožišču falim izvoz in v daljavi vidim luštno cerkvico in nadaljujem še to pogledat nahitro😇.
    V Bogoti preživim vožnjo skozi center in se vrnem kr zmatrana🥵…
    Zvečer s Felipom začasno s sekundnim lepilom rešiva problem prtlažnika, lih zadost da rešiva vse sladice in empanade za večerjo😝😝odlične so ble!
    Okumaya devam et

  • Paramooooo

    2 Mayıs, Kolombiya ⋅ ☁️ 17 °C

    Day one, part one.
    Spontan dvodnevni izlet čez prvomajske praznike oz. “dva dni frej, ki jih dobijo v Kolumbiji” 🫠
    Z odločitvijo “kam?” čakava čist do konca in se odločiva tokrat za spremembo pičit južno. Smer; National Park Sumapáz. 👀
    Pot začneva v soboto zgodaj zgodaj zjutraj, ob sedmih sva že spakirana in na motorju. Vreme pa oblačno in megleno in deževno, ni lih ideal za motoristične podvige. A z dobro voljo, plastičnimi palerinami in muziko pod čeladami kljubujeva😝.
    Po eni uri se ustaviva na prvem kofetu in od tam naprej se vreme mal izboljša in pot postane zelooo lepa. Zelena in vijugasta.
    Ene 40min kasneje officially vstopiva v Sumapaz nacionalni park in tam naju čaka prva ta prava postojanka, laguna Chisacá.
    Izredno lepoooo in sva skorajda sama, saj sem ne leze veliko turistov.
    Prijazni gospodi, ki delajo kot neki park rangerji nama povejo, da se pot nadaljuje in da naj le skrbiva za naravo in se spoštljivo obnašava, ala brez smetenja in odkrivanja novih poti😌.
    Ko nadaljujeva jaz vozim, pot je res lepa in prazna, makadamska in malo blatna, s preleeeepimi razgledi.
    Spet začne deževat in vse se zamegli, a v resnici megla naredi pot skoraj bolj magično, medtem ko vstopava v paramo!!!
    Dežek spet preneha, da lahko mal bolj uživava v razgledih in res je breathtaking, najbolj “razširjen” paramo do sedaj🥹. Na tej točki sem tehle Frajlehonov videla že zelo veliko in prav vsakič so neverjetno osupljivi, a tale Sumapaz je reeeees uau😍😍.
    In kar sama sva, med eno urno vožnjo skozi tale naconalni park na cca 3.600m višinske sva srečala dva motorista in en avto😝.
    Ko se spuščava nazaj dol v dolino na drugi strani speeeet začne dežek in se odločiva naredit eno pavzo, ko vidiva neko pokrito šolsko igrišče, ki nama nudi zavetrje in plac za skuhat en barcaffee😝☕️.
    Od tam naprej proti mestecu Pasca, kjer se nama na poti postavi ena ovira v obliki podrtega mosta🤷‍♀️…
    Tako da se obrneva nazaj in morava naredit ene 20min dolg ovinek, ampak se poti hvalabogu le srečajo🙏.
    V Suesco prispeva v dež (seveda) zmatranaaaa, lačnaaaaa, zelo zelo blatna in mokra in sva presrečna, ko takoj ob parkingu najdeva poceni restavracijo z vegi opcijo dnevnega menija😌😌.
    Še kafe in klic domov, enemu fajn atiju čestitat happy birthday❤️
    Okumaya devam et

  • Še popoldne

    2 Mayıs, Kolombiya ⋅ ☁️ 22 °C

    Koooončno konec dežja za to soboto in po kosilu sledi prelepa topla sončna☀️ vožnja proti mestu Fusagasugá.
    Mesto nama ni najbolj všeč ker je zelo hektično, se ustaviva ubistvu samo za poiskat en plac za zategnit verigo in zamenjat en vijak, prvi del uspe a noben nima pravega rezervnega dela tako da bo menjava morala počakat do Bogote.
    Potem šibava naprej, proti Chinauti.
    Sva mislila, da bo to finish za danes, vendar uvistvu tam ni ničesar, le par luksuznih hotelov ob strani ceste.🥹
    Je pa razgled prelep na desni strani, na sosednje hribčke in se čičneiva na kavico na popoldanskem soncu!
    Ker sva se res zelo spustila je tudi prijetno toplo😌.
    V kafiču imajo- od vseh -eno ogromno zastavo Srbije🇷🇸😅hecnoooo
    Odločiva se nadaljevat še za pol ure, do zadnjega mesta za danes, Melgar.
    Prispeva ob zahodu, v zeloooo vročo soparno klimo, vsi v kratkih hlačah in kratkih majčkah in nama je ornk vroče!
    Se skočiva osvežit pod mrzel tuš v najini nastanitvi in potem na eno kratko šetnjo skozi večerni Melgar, s kofetki to-go v rokah😇.
    Očitno je popularna destinacija za Kolumbijec saj je mesto nabito polno, vse restavracije in kafiči so polni, ljudje sedijo na ulicah in uživajo ob pivu ali kavi.
    Highlight dneva pa je nek krščanski koncert na glavnem trgu, kjer vidiva plešočega Jezusa😆!
    Okumaya devam et

  • Pot nazaj😌

    3 Mayıs, Kolombiya ⋅ ⛅ 19 °C

    Začne se vroča nedelja!
    Štartava v kratkih rokavih, jaz vozim danes dopoldne, sva na lovu za kafe😎
    Ker zgrešim prvo opcijo se voziva več kot eno uro do naslednjega mesta Tocaima🤪.
    Tam na zajtrk in kavico in mal čičkat v senco v parku.
    Potem pa pičiva naprej, na zemljevidu imava zacahnjeno eno jezero, ki nama je na poti nazaj proti Bogoti. Večina poti je po glavni cesti, široki dvo pasovnici z lepimi razgledi na hribčke in gozd, ko pa odvijeva naju pa pričaka ornk off road😬 še dobro da motor in tudi voznik (Felipe) oba zmoreta!
    Jezero pa žal razočara, saj je dostop totalno zablokiran, vse privat in ne uspeva nikjer najti placa za najin piknik🙄…
    Tako da se obrneva in pičiva kar direkt nazaj domov; sva mal zmatrana in v Bogoti bo ziher gost promet, tako da se mu z vračanjem okrog treh malo izogneva.
    Lušten razgiban mini izletek, poln novih razgledov, novih poti, velik kavice in smeha. Kot vedno😇
    Okumaya devam et

  • Še mal Bogote

    4 Mayıs, Kolombiya ⋅ 🌧 18 °C

    Lepi zapolnjeni dnevi💛
    Zapolnjeni s šetkanjem naokrog, krajšimi vožnjami z motorjem, odkrivanjem novih veganskih spotov v mesu!
    Pikniki v parku, risanje, coffee dates☕️❤️
    Velik dobre hrane in luuubezniiiiOkumaya devam et

  • Bolšjak

    10 Mayıs, Kolombiya ⋅ ☁️ 17 °C

    So res po celem svetu te bolšjaki, ena mojih najljubših zadev!
    Prva nedelja, ko nisva bila izven Bogote in sem jo izkoristila, da sem predlagala it prečekirat lokalni nedeljski bolšji sejem👀
    Uresnici zelo urejeno, eno majše parkirišče je obrnjeno v tole razstavo.
    Mize polne vsega možnega, seveda mnogo starih znucanih zadev, pa tudi do odlično ohranjenih kamer, setov krožnikov, čajnikov, celo lestencev!
    Najine učke ujame štant s starimi Kolumbijskimi znamkami in ene 10min brskava skozi njih in odideva z vsaj ene 12imi😇.
    Jaz si kupim kolumbijski jersey, o katerem razmišljam že več mesecev in ga imajo ti zelo ugodno in tudi v barvi, ki sem jo želela!
    Na poti nazaj proti motorju pa se čisto po pomoti zaletiva v eno vegansko restavracijo z dnevnim menijem, in to je treba izkoristit😅.
    Super kosilce, pijačka, solata, glavna jed in sladica, vse za ene 4,5€ po osebi😋
    Okumaya devam et

  • ➡️Neiva

    12 Mayıs, Kolombiya ⋅ ☁️ 29 °C

    Grem še malo jug prečekirat😎
    S Felipom skupaj do avtobusne postaje, še zadnji skupni kafe (za tri tedne) in potem se posloviva in jaz šibam proti Neivi.
    Avtobus ene 14€ za cca 315km, dražje kot če bi šla z motorjem a moj dragi ma službo in nima cajta it z mano🤨🙄.
    Ampak vedno, ko se mi zdijo cene “visoke” primerjam s cenami doma, ko rabim plačat 9€ za enosmerno vožnjo do Pirana, pa še neham smilit sama sebi hitro🤭
    Tako da se razkomotim na skoraj praznem avtobusu in opazujem skozi okno… pot mi je znana, tu sem se vozila že dvakrat, prvič na poti proti Tatacoi🏜️ februarja in dva tedna nazaj, ko sva odvozila en mali delček iste poti.
    Meni so te stvari najbolj hecne in sentimentalne, ko (v tem primeru) skozi okno vidim kafič ob cesti, kjer sem (sva) pred meseci pila kafe☕️.
    Ker ne misliš, da boš nazaj, nekje ob robu ceste sredi ničesar, pa se včasih življenje zgodi tako in te situacije se meni vedno zdijo luštne.
    Tako kot v Vietnamu, ko sem se ustavila v istem kafiču, spet na neki dolgi sivi cesti z lepim razgledom, z istimi kužki in mucki, ker seveda ta prvič nikoli nisem pomislila da se bom ponovno vozila tam. Pa sem se!
    No, v Nevio po dobrih 6ih urah prispemo zmatrani, no jaz sem zmatrana, in hitro tudi prešvicana, ker me pričaka skoraj 30stopinj!!!
    20min kasneje, ko prepešačim do centra mesta, se usedem v glavnem v parku v senco in nagruntam, kje bom spala danes.
    Preko WhatsAppa sem že na avtobusu kontaktirala en hotel in dobila super ceno, 10€ za privat sobico s privat kopalnico in to je vse kar rabim🤭.
    Hitro pa pogruntam, da Neiva ni zelo turistična, da ni pogosta postajanka popotnikov in da je zares le malo raztreseno mesto. Tako da bom naslednji dan kar nadaljevala.
    Grem na check in in pod mrzel tuš in malo počivat, saj me mal matra glavobol🫠…
    Ob ene pol sedmih pa iskat štacuno in nekaj za pod zob, kao mal raziskat večerno mesto a hitro ugotovim, da je vse zaprto.
    In ne počutim se najjjbolj varno, tako da se po dveh trgovinah kar vrnem in povečerjam sadje in piškote😅nič drugega vegan nisem našla…
    Naslednji dan ustanem in grem mal pošetkat, za zajtrk si kupim krekerje in avokado in malo DIYjam v hotelu na mali mizici na balkonu😅.
    Potem pa še spakiram in podam na avtobusno postajo, odločila sem se nadaljevati proti eni mali vasici Paicol, ker sem videla en video na Instagramu, da je lepo in da je veliko narave😍💚.
    Tudi ta ni neka popularna destinacija, čakamo uro in še mal da se napolni AVTO, niti ne avtobus, in ko je moj ruzak je varno zavezan na strehi z eno vrvico🫣 štartamo.
    Okumaya devam et

  • Paicol😌

    13 Mayıs, Kolombiya ⋅ ☁️ 29 °C

    Prispela ob treh popoldne, v sončen lušten Paicol.
    Moj voznik me je odložil direkt pred vrati hotela, ki je slučajno samo ena vrata desno od njegove hiše🤪
    Predstavi me še svojemu sinu, ki mal klepeta z mano potem pa me pospremi na check in.
    Imam spet super sobico, še lepšo kot zadnič pa za isto ceno.
    Tuš in počitek, potem pa na popoldansko kavico na glavnem trgu. Bil je 13ti maj, nek krščanski praznik Marije in pred cerkvijo so se začeli zbirati ljudje, gospe vse oblečene v lepe obleke bele barve🤍.
    Pičim malo izven mesta, do enega kraja ki mi ga je Fabian, sin voznika, pripročal za krajši sprehod.
    Naravni tolmin!
    Ko pridem tja, tam čofota ena družina in se ne želim rinit zraven, zato raje preplezam še malo višje in opazujem sončni zahod iz ene skale ob reki😌.
    Potem pa nazaj in iskat nekej za jest…
    …kar se izkaže kot velik izziv, saj zares ni restavracij samo en burger plac in ena picerija, tri trgovine in tri sadjarne.
    Kupim krekerje in paradižnik in kumaro, my dinner😝👍
    Pa nezdrave ostale stvari, kot čips, piškoti, jabolka, pečena koruza…5ti kafe… ni drugih opcij…
    Vegan lifestyle ni vedno zdrav🙈
    Potem pa spat, naslednji dan mam planiran dolg sprehod!
    Okumaya devam et

  • Dolg sprehod, do slapov pa nazaj 💚

    14 Mayıs, Kolombiya ⋅ ⛅ 26 °C

    Za petek imam v planu en dolg sprehod. V vsako smer cca 6,5km, krožna pot🚶‍♀️.
    Štartam po jutranjem kofetu in se podam na pot. Pot je široka makedamska, večinoma v senci in prvi del večinoma naravnost. V prvi uri me ustavi vsaj 6 ljudi in me vpraša, kam grem in če rabim pomoč🙈prijazni Kolumbijci. Vsem rečem ne hvala, sem si želela hodit.
    Ene dobre pol ure kasneje pa me uhakla ena prijazna skupina prijateljev na motorjih, ki izgledajo tudi malo zgubljeni, saj so mimo mene prevozili kar 5 krat, gor dol gor dol, obračali smeri.
    Nazadnje pristopita dva, en parček, do mene in me vprašajo če grem tudi jaz do slapov. In mi ponudijo, da grem z njimi če želim, ker ima ena punca prostor na morju.
    Na tej točki je samo še en kilometer in pol pred mano in rečem okej, in se skupaj z njim odpeljem tistih pet minut (kar bi meni vzelo še pol ure) 😝
    Izvem da le so od tu in da poznajo pot do slapov, kjer ne rabiš plačat, čeprav meni se zdi da nikjer nebi bilo zares treba plačat ker je vse prazno, nikjer nikogar👀
    Le par sto metrov skozi šumo in smo že pri prvem slapu😌 jaz se razkomotim na eni strani reke in moji novi znanci na drugi, vendar ne ostanejo dolgo, le kakih 10min .
    Vprašajo če hočem it z njimi nazaj ali bom še ostala.🤭
    In rečem da ja, bom še ostala, sem le prišla mal uživat v naravo in se jim zahvalim za pomoč in oni nadaljujejo naprej.
    Jaz pa ob slapu ostanem sama še dobro uro, dvakrat zaplavam in se posušim na skalah.
    Pojem moj mango ki ima sredi narave nekak boljši okus😝🥭
    Potem pa grem še po potki malo naprej, sicer se ne da daleč ker je velik znak za privat posest, a prispem na vrh drugega slapu, kjer se mi pridružita dva kužka.
    Okol pol enih se obrnem nazaj, imam le dve uri hoje pred seboj👀
    Prva ura je zelo samotarska, skorajda nobenega ne srečam in en del poti je po čistem soncu, kjer moj klobuček pride zelo prav!
    Ko pa se makedam spreobrne v asfaltirano cesto in vidim prvo restavracijo, vem, da sem mal bližje mestu.
    Pol ure kasneje, le en kilometer od mesta me prijazen gospod ki se pelje mimo na motorčku, povabi, da se usedem zadaj. In rečem ja, ker sem kar zmatrana in sonce nabija🌞
    Klepetava tistih slabih pet minut in me odloži v mestu!
    Okumaya devam et

  • Dolga pot proti Popayanu

    15 Mayıs, Kolombiya ⋅ ⛅ 25 °C

    Mirno jutro, saj imam prvi avtobus šele ob 11ih. Ena kavica ob glavnem trgu ob svoji družbi in ena ob družbi 70-letnega gospoda Maurice, ki me je povabil,če se mu pridružim za eno kafe. Pravi, da naj ostanem v Paicolu še za vikend, da bo neka fešta in festival in se splača prečekirat. A žal nimam časa, opazim pa tudi sama mnoge na novo postavljene štante s tradicionalnim Kolumbijskimi kaubojskimi klobuki🤠.
    Ko oddidem iz hotela z vso prtljago, vprašam dva gospoda, ki sedita ob cesti na plastičnih stolih, za informaicje. Dobila sem namreč en kup različnih informacij in onadva mi zgledata zaupanja vredna😆
    In res se povsem zavzameta, da mi bosta pomagala, pravita, naj počakam tu z njima, da gre avtobus po tej ulici in ga bosta zame ustavila. Pristavita plastičen stol še zame in mi kupita eno vodo za na pot🥹🥹
    Teli Kolumbijci…
    S prvim avtobusom oz minivanom do La Plate, oz njenega terminala, tam me voznik osebno preda svojemu kolegu, zelo prijaznemu mlajšemu delavcu, ki mi v dveh minutah zrihta karto do Popayana in pokaže kje lahko počakam.
    Dobre pol ure kasneje že gremo, tale vožnja mal daljša, ene 5ur vse skupaj.
    Razgledi so lepi, veliko zelenih hribov brez konca, vmes tudi en mali delček Paramoja.
    En gospod, ki sedi zraven mene na zadnji klopi, me tu in tam ogovori, celo vpraša za smer ker je zanj prvo potovanje na teh koncih Kolumbije! Mislim kok kul, da je mislil, da sem tok domača, da mu bi znala pomagat😇Ponudim mu le Google maps, in reassurance, da gremo direkt do Popayana, od tam pa lahko z novim avtobusom v novo smer.
    V Popayan prispemo okrog sedmih, jaz že zeloooo lačna in komaj čakam večerjo.
    Z moto taxijem do hostla, kjer imam 10posteljno sobo sama zase in super kuhinjo. Imam energijo lih za poiskat trgovino, nabavit sestavine za eno pašto z brokolijem in bučko in potem počivat😌
    Okumaya devam et

  • Popayan🤍

    16 Mayıs, Kolombiya ⋅ ☁️ 22 °C

    Ciudad blanco, oz belo mesto!
    Med prvim raziskovanjem v soboto se mi je nasmehnila sreča, na glavni plazzi so imeli nek sejem in sem si lepo v miru ogledala vse možne ročne izdelke lokalnih umetnikov🤗.
    Potem sem se s kavico v roki usedla na klop v parku, kjer do mene pristopi en gospod, ki je profesor v osnovni šoli in sva klepetala nekaj časa (gospod na slikci).
    Nato pičim do view pointa, ki je krajši pohod skozi zaraščen gozd. Sprehod zelo fleten, razgled pa bolj švoh, saj nihče očitno ne skrbi, da se grmovja in drevesa porežejo…kinda beats the idea of a viewpoint če nič ne moraš vidit😝.
    Za kosilo se napotim v edino veggie restavracijo v mestu, kjer imam dober a preprost obrok, pa tudi zelo ugodno.
    Okumaya devam et

  • Še mejčkn Popayana

    16 Mayıs, Kolombiya ⋅ 🌧 24 °C

    V nedeljo pa čisto ponesrečI najdem veliko boljši viewpoint od prejšnjega dneva, iz kjer lahko res fino vidiš tako mesto Popayan, kot vse zelene hribe, ki ga objemajo🤗
    S piškotki uživam v razgledu potem pa pičim počasi proti hostlu, nabavim še nekaj prigrizkov za na pot in potem ob 12ih šibam proti terminalu, moram ujet avtobus za San Augustin!Okumaya devam et

  • -> San Augustin

    17 Mayıs, Kolombiya ⋅ ☁️ 16 °C

    Ob enih popoldne (z mal tipične Kolumbijske zamude) štartamo proti San Augustinu. Naj bi bilo ene 4,5ur, pa se to spreobrne v 6.
    Prve dve uri sta prečudoviti s super razgledi na zelene hribe in polja, vmes celo kakšen slap in veliko kravic!
    Spustimo se v neko dolino, ki je obkrožena s Paramom in gorami!
    Nato pa vstopimo v Purace nacionaln park, in tam se obrne na slabše… jaz sem pričakovala prelepe razglede nacionalnega parka, pa sta obe strani ceste poraščeni z visokim grmovjem in se nič ne vidi. Cesta je OBUPNA, pesek in makedam, luknja ob luknji. Metalo nas je gor dol da sem imela občutek, da sem več v zraku kot na svojem zicu🫢In to traja uff več kot dve uri!!
    Brez signala seveda in naaajhujš del, da je mene tok lulat tiščalo da sem po eni uri in pol trpljenja rekla vozniku da naj ustavi ker ne bi zdržala še več kot pol ure tega.
    Ko le prilezemo izven nacionalnega parka na asfaltno cesto, voznik ustavi v eni restavraciji za 20min pauzo, spijem en kafe v družbi mladega Kolumbijca , ki je tudi strasten popotnik , preden šibamo naprej.
    Kao še ena ura, a se tudi to zavleče, ko se na enem razpotju ustavimo in razdelimo potnike na dva avtobusa, eni proti Pitalitu in drugi San Augustinu.
    Končno (zelo lačna) prispem v San Augustin okol sedmih, grem direkt proti moji prenočitvi, ki bo tudi moj volunteering projekt za naslednjih 10-12 dni👀.
    Prijazna Liceth me sprejme z velikim nasmehom, mi razkaže prostor in mojo sobico, ob večerni kavici malo klepetava in potem si skuham eno ornk veliko večerjo preden zmatrana padem v posteljo😴.
    Okumaya devam et

  • San Augustin🎨

    19 Mayıs, Kolombiya ⋅ 🌧 21 °C

    Malo mestece San Augustin je preprosto prelepo.
    Malo, z glavnim trgom in lepo kamnito cerkvijo, mnogimi kavarnami in ni niti ene ulice brez poslikave😍bjutiful
    Od rož, do vseh sort živali, polno kolibrijev in sončnic! 🩷💚🧡
    Tele poslikave dodajo res dušo mestu in zelo je lepo vidit, da imajo tudi prebivalci tak lep odnos in občudovanje do umetnosti😌
    Imam volunteering projekt, zadnji v Kolumbiji in zadnji na tem potovanju.
    V enem “Hospedaju” bom pomagala skoraj dva tedna. To je zelo običajen tip prenočišča v Kolumbiji, velika hiša z nekaj privat sobicami, v skupni uporabi pa dnevna soba in, če imaš srečo, kuhinja!
    Ta hiša kjer jaz “delam” je preprosto prečudovita, vse skupaj je 9 sob, ena od jih zame in ene dve za uporabo družine. Moja “šefica” je ene 35 letna gospodična Lecith, zelo simpatična in nasmejana in vedno zgovorna.😇
    Zakaj pa vse te stvari dajem v oklepaje? Ker zares nimam velik dela😅
    Gostov ni veliko, imamo eno starejšo gospo Albito, ki je tu redna stranka, saj se rada pride umaknit hrupnemu mestu in gre na dopust v San Augustin po več tednov v kosu!
    Tu in tam kakšen parček, ampak zares ni strank.
    V Kolumbiji so namreč volitve čez dva tedna in ponavadi ljudje v tem obdobju ne potujejo veliko…
    Okumaya devam et

  • Še mal San Augustina🤗

    19 Mayıs, Kolombiya ⋅ 🌧 22 °C

    Še en photo dump tele lepe vasice.
    Raziskala sem lokalno tržnico in uživala v izgubljanju-se sredi nabito polnih miz in stojnic.
    Poskusila sem novo zelenjavo, ki izgleda kot mali roza krompirček vendar se imejuje Olluco, in teksturo ima meni (po tem ko je že pripravljen za jest) nekaj med krompirjem in redkavico😝mogoce se sliši čudno a meni je bilo zelo všeč!! Prilagam slikce iz interneta in naslednja je moj produkt za kosilo!
    Veliko sem kuhala, izkoristila veliko kuhinjo, ponucala še zadnjo kvinojo iz Slovenije (hvala mami, love u)
    Na teh slikicah je pa sicer ujet “highlight” vremena v San Augustini, saj smo imeli uresnici večinoma dež🌧️tako da sem mogla izkoristit sončka, ko se je pokazal!
    V Kolumbiji bodo čez slaba dva tedna predsedniške volitve, tako da je stanje v državi baje mal napeto👀to mi je povedala Liceth… imajo samo dve stranki, skrajno desno in skrajno levo (nobena ni zares fajn).
    Desničarska reprezentanca se je en vikend oglasila in organizirala velik sprevod, skorda malo fešto z baloni, zastavami, ni da ni…
    💛💙❤️
    Okumaya devam et

  • Spontan koncet😍

    23 Mayıs, Kolombiya ⋅ ☁️ 17 °C

    Eno soboto zjutraj mi Liceth ob zajtrku pove, da bo zvečer zastonj koncert na enem izmed parkov, če bi šla zraven.😌
    Seveda rečem ja, take stvari je treba izkoristit in res gremo okoli sedmih skupaj (Lecith, njen sin in ena starejša gospa, redna stranka).
    Ujamemo ene 40min uvodnega benda, skupina precej mladih muzičarjev, ki so znani po igranju tradicionalne kolumbijske muzike, kjer se veliko uporabljajo flaute in različna pihala.
    Zelo zelo fletno in zanimivo za poslušat, pred odrom se naredi gruča otrok ki veselo pleše na poskočen ritem🥁.
    Nato malo čez osem pride gospa, katero smo čakali, Katie James😍
    Original iz Irske, s kolumbijskimi koreninami. Baje zelo slavna tu, tako da smo bili res srečneži, da smo dobili zastonj koncert!
    Ko začne pet, mene kar odnese❤️en najlepših glasov kar sem jih slišala.
    Zapoje nam nekaj svojih original pesmi, nekaj tradicionalnih kolumbijskih in latinsko ameriških, in celo eno kmečko Irsko!
    Koncert naredi čudovit tako njena topla prijazna energija, kot dejstvo, da nam pove kratke zgodbice, ki so v ozadju prav vsake pesmi. In jaz sem zelo ponosna na svojo španščino, da sem razumela več ali manj vse🥹
    Kljub občasnim dežnim kapljam je bil večer res poseben in zelo zelo lep❤️

    Sem priložila kar nekaj videov, za tiste, ki vas zanima🤗🤗priporočam poslušat
    Okumaya devam et