Aramayı sıfırla
NorveškaNorveška
Rotayı düzenle

Norveška

Temmuz - Ağustos 2019
  • Andrej Zajec
  • Helena Zajec
Super trip na Sever Okumaya devam et
  • Andrej Zajec
  • Helena Zajec

ülkelerin listesi

  • Norveç Norveç
  • Danimarka Danimarka
  • Almanya Almanya
  • Avusturya Avusturya
  • Slovenya Slovenya
Kategoriler
Yok
  • 5,9bkilometre seyahat etti
Ulaşım araçları
  • Uçuş1.035kilometre
  • Yürüme-kilometre
  • Yürüyüş-kilometre
  • Bisiklet-kilometre
  • Motosiklet-kilometre
  • Tuk Tuk-kilometre
  • Araba-kilometre
  • Tren-kilometre
  • Otobüs-kilometre
  • Camper-kilometre
  • Karavan-kilometre
  • 4x4-kilometre
  • Yüzme-kilometre
  • Kürek çekme-kilometre
  • Deniz motoru-kilometre
  • Yelkencilik-kilometre
  • Yüzen ev-kilometre
  • Feribot-kilometre
  • Cruise gemisi-kilometre
  • At-kilometre
  • Kayak yapmak-kilometre
  • Otostop-kilometre
  • Cable car-kilometre
  • Helikopter-kilometre
  • Çıplak Ayak-kilometre
  • 38ayak izleri
  • 30günler
  • 205fotoğraflar
  • 0beğeniler
Takip EtTakvimPaylaşYapılacaklar listesi
En yenisi başta
  • Norveška

    Priprave doma

    5 Temmuz 2019, Slovenya ⋅ 29 °C

    Na dolgo potovanje se je treba pripraviti... Seznam na papirju je prvi del planiranja, izvedba naslednji.

    Nabavila sva si pošteno avto karto (1:25.000), študirala Google mapse, Rotherjev pohodniški vodič + dodatna vodiča po divjih lepotah Skandinavije in Norveške.

    Na Norveškem niti ne jejo niti ne pijejo, tako da je treba hrano in pijačo vzeti s sabo na pot. Iz trgovine na mizo sortirnico in lepo v škatle, da bo prava hrana čim lažje dostopna na poti.

    Chiliju so zdravniki odsvetovali dolgo pot, a se je fant lepo pobral od zadnjega šoka z ledvicami in se veseli poti z nama. Vseeno s sabo nesemo premično ročno infuzijo in tablete za lajšanje želodčnih težav. Z vsem tem mu bo precej bolj fajn, in tudi vročine tam na severu ni, tiste vročine, ki mu doma tako nagaja.

    Čevlji so v raznih oblikah - hribovski, pohodni, natični, japonski in pa plastično nepremočljivi škornji.

    Obleke je precej več - od kratkih rokavov za optimistične dni do pelerin za ljubi mokri vsakdanjik.    Okumaya devam et

    Çeviriyi gör
  • Norveška

    Nekje sredi Avstrije

    10 Temmuz 2019, Avusturya

    Na Norveško človek iz Slovenije ne more kar s trajektom prit, je vmes še nekaj deželic. Tako sva se sredi julija sredi tedna končno odpeljala na pot, ki naju je vodila čez Avstrijo, sledila ji bo Nemčija do Danske.

    Kaj veliko možnosti nisva ravno imela - ali greva mimo Münchna na sever (pravzaprav najbolj popularna pot na vrh Nemčije) ali pa zavijeva bolj vzhodno in greva mimo Berlina.

    Odločila sva se za slednjo varianto, tako da sva pri Salzburgu zavila desno in pri Passau prestopila mejo. Od doma do prvega prenočišča sva pravzaprav vozila po avtocesti, tako da razen popotniškega navdušenja na prvi dan avanture kakih potovalnih vrhuncev nisva doživela.    Okumaya devam et

    Çeviriyi gör
  • Norveška

    Nočitev v Nemčiji ob Donavi

    10 Temmuz 2019, Almanya

    Prvo noč sva prespala ob Donavi blizu Passaua; lep, miren kraj, z rahlim začudenjem sva že zvečer spremljala dolge potniške in tovorne ladjice, ki plujejo kar pogosto po lepi modri Donavi navzgor in navzdol.

    Ker me je zvečer zazeblo v nogice, sem hotel obut pohodne čevlje in z grozo opazil, da sem jih pustil doma v omarici... :( Nič hudega, bova že našla nekje kako športno štacuno, kajti planiranih pohodnih poti na Norveškem je bilo preveč za ene same (čisto nove) hribovske čevlje.    Okumaya devam et

    Çeviriyi gör
  • Norveška

    Potsdam

    11 Temmuz 2019, Almanya ⋅ 22 °C

    Prvo mesto na najini poti po Nemčiji je bil Potsdam. Zgodovinsko pomemben predvsem zaradi Potsdamske konference poleti 1945. Nama je bila najbolj všeč Nizozemska četrt, privoščila sva si pizzo in vsak svoje pivce, prespala pa sva kar na javnem parkirišču nekje v mestu.

    Naslednji dan sva si ob poti ogledala še most vohunov, uradno Glienicker Brücke, razpet nad reko Havel, ki je bila v bližnji hladni preteklosti meja med vzhodno in zahodno Nemčijo. Na mostu so si v tistem obdobju izmenjevali ujete vohune z leve na desno in obratno, odtod tudi njegovo ime. Potem pa naprej mimo Berlina proti Svenu na sever Nemčije.

    Potsdam sam je vsekakor mesto, vredno ogleda, saj je bilo do 1918 rezidenca pruskih in nemških vladarjev. Do palač in jezera tokrat nisva prišla, sva ga pa dodala na najin seznam mest za obiskat.    Okumaya devam et

    Çeviriyi gör
  • Norveška

    Lübeck s Svenom in Meike

    12 Temmuz 2019, Almanya ⋅ 19 °C

    Sven je moj sodelavec (LS Retail), Meike njegova partnerka; pri njima sva se ustavila za en dan, sestavljen iz popoldanskega sprehoda po Lübecku, super večerje z rakci in pivom ter nasploh prijaznega gostoljubja.

    Lübeck je približno tako velik kot Ljubljana in je znan kot zibelka ter glavno mesto Hanzeatskega sindikata oz. lige (Hanseatic League). To je bil nemški sindikat, ki je več stoletij nadzoroval večino trgovinskih transakcij z Londonom, Velikim Novgorodom, Rigo in podpisal trgovinske dokumente v imenu rimskega trgovskega imperija s posebnimi pogoji za vsako nemško mesto.

    OK, dovolj lige, center mesta je največje območje v Nemčiji pod okriljem UNESCO-ve svetovne zapuščine. Mestni simbol so vrata Holsten, nebo nad mestom pa prebada sedem cerkvenih stolpov glavnih mestnih cerkva. Katedrala, zgrajena okrog 1230, je prva velika cerkev na Baltiku, narejena samo iz opek.

    Naslednje jutro sva že odrinila proti Danski, sva pa v Lübecku našla Dechatolon in nabavila meni nove pohodne čevlje. Poleg njih sva drugače v kamperju že vlekla s sabo tudi hribovske (jaz popolnoma nove), gumijaste škornje (ker na severu vsak dan dežuje), nepremočljive gležnarje ter šlapce in natikače. Ni da ni, samo še copati so manjkali.    Okumaya devam et

    Çeviriyi gör
  • Norveška

    Ostanki vikinške vasice

    13 Temmuz 2019, Danimarka ⋅ 17 °C

    Vikinških ostankov je na Danskem precej, midva sva si ogledala eno izmed gomil, kjer je v njihovih časih stala vikinška vas oiroma največji vikinški grad Aggesborg.

    Zgradil ga je Harald Blåtand v letih 980-81, celo vikinško obdobje pa je bilo nekje od 800 do 1050. V tej dobi so se pojavljali vikinški kralji, najbolj znan je menda Harald Bluetooth (nima nobene zveze z moderno dobo, je bilo pa očitno precej Haraldov med kralji), ki prvič ozemlje vikingov imenuje Danska (okrog leta 965). Na koncu vikinške dobe so se vikingi razpasli še v Anglijo in na Norveško, s kakšnimi daljšimi izleti do Islandije, Grenlandije, Amerike. V glavnem, niso imeli ravno obstanka.

    Zdaj blizu te gomile, tega bivšega lesenega okroglega gradu (zato tudi nič od njega ni ostalo po tisočih letih), od koder so se vikingi podajali na svoja raziskovanja in osvajalne pohode, stoji le ena mala cerkvica in še manjši muzej, ki je brezplačen in ima super čisto kopalnico.

    Nasploh imajo javnih WCjev na Danskem precej in v veliki večini so prostorni in čisti. Super so postajališča ob avtocestah, ki imajo piknik place in ogromno, včasih tudi deloma zakrito parkirišče.    Okumaya devam et

    Çeviriyi gör
  • Norveška

    Prespiva na danski obali

    13 Temmuz 2019, Danimarka

    Danska obala je nekaj posebnega za nas, ki prihajamo z domače hrvaške obale - peščene sipine in travnate površine tik ob njej spominjajo (ali pa so popolnoma enake) na severno nemško obalo, švedsko obalo... v glavnem lepo za pogledat, je pa res, da precej piha in da je morje verjetno tudi poleti hladno, se pravi nekje pod 19 ºC.

    Ob obali so v travi lepo posejane počitniške hišice, dokler ne prideš dovolj blizu, jih sploh ne opaziš. Skrite so v zavetrju glavne peščine na plaži, za njimi pa sama ravnina travnikov in gozda.

    V miru sva prespala noč na parkirišču, Chili je dobil še svojo infuzijo za boljše počutje, sprehod po travi je prinesel kar precej klopov, tako da sva jih pridno očistila s hlač in s Chilija, preden sva se spravila z njim na toplo nazaj v kamper.    Okumaya devam et

    Çeviriyi gör
  • Norveška

    Skagen

    14 Temmuz 2019, Danimarka

    Rt Skagen je eden največjih peščenih evropskih rtov, kjer se mešata Severno morje in zalivski tok med Dansko in Švedsko.

    Lepo za pogledat in doživet, še posebej v sončnem vremenu, kot sva ga imela midva. Po rtu je nasejanih kar nekaj nemških bunkerjev iz druge svetovne vojne, ki so bili del atlantskega zidu, ki je potekal od juga Francije do severa Norveške.

    Privoščila sva si dopoldanski sprehod, turistov je bilo kar nekaj, če se ti ne da prehodit tisti kilometer, dva po peščeni plaži, te do skrajnega konca rta lahko zategne tudi vlakec. Seveda ne zastonj.

    Skagen je sprva bilo ime samo rtu, kasneje so enako poimenovali še bližnje mestece. Skagen je tudi marketinška znamka (brand), znana po danskem minimalističnem oblikovanju - danes spada znamka pod Fossil, izdelujejo pa predvsem zapestne ure, modne dodatke in kakšno torbico tu pa tam.

    Nisva se dolgo zadržala tu, šla sva že proti trajektu, saj sva imela kupljeno karto s fiksnim odhodom in ga nekako nisva želela zamudit.    Okumaya devam et

    Çeviriyi gör
  • Norveška

    Pred trajektom in s trajektom

    14 Temmuz 2019, Danimarka

    S trajektom sva z Danske potovala na relaciji Hirtshals-Kristiansand, popoldne...

    Pred odhodom sva imela še dovolj časa, da sva šla do obale Hirtshalsa, ki je pomembno ribiško in pristaniško mestece, ponaša se tudi s 35 m visokim svetilnikom iz leta 1863.

    Po obali so spet posejani ostanki atlantskega zidu, nas tri je grelo sonce in omogočalo res lepe poglede na Atlantik in njegovo obalo.

    Na vodi je pot minila brez zaznamkov, od nje se spomnim le najine debate in strahu, kaj bodo z nama počeli cariniki po pristanku, ko nama bodo odkrili ves alkohol v prtljažniku.

    Ker je tovrstna pijača zelooo draga na Norveškem (za naše pojme), sva s sabo vozila nekaj piva, 10 litrov vina in domača zdravila v tekoči obliki (40%+). V DutyFree trgovinah na trajektu so bili razobešeni plakati z grafiko, koliko kakšne pijače na osebo smeš še pripeljat na drugo stran, da ti je ne vzamejo, in nikakor nisva znala ujeti prave kombinacije. Upala sva, da se bo količina razdelila na vse tri potnike v našem kamperju, se pravi tudi na psa.

    No, ves strah je bil odveč in skoraj slabe volje sva s trajekta zapeljala na norveške ceste brez da bi naju kdo vsaj od daleč pogledal in kaj posumil.    Okumaya devam et

    Çeviriyi gör
  • Norveška

    Končno Norveška!

    15 Temmuz 2019, Norveç ⋅ 16 °C

    Zvečer pa končno Norveška! Pristali smo v Kristiansandu in takoj sva se odpeljala proti parkirišču pred neko trdnjavo, kjer sva želela v miru prespat, a se je izkazalo, da tam ni dovoljeno prenočevanje - verjetno edini parkplac na Norveškem, ki tega ne pusti :(

    Tako sva v appu Park4Night poiskala prvo najbližje mesto, kjer bi lahko prespala, in pot naju je peljala na otoček Flekkerøy, na neko večje parkirišče ob koncu ceste. Otok in celino povezuje tunel, ki gre pod morjem in je zaradi relativno kratke razdalje (2,3 km) izredno strm. Dol grede moraš bremzat, da ne greš preveč čez 60 km/h, kot so omejitve, gor grede pa kar po gasu, da splezaš ven.

    V okolici Kristiansanda sva nasploh videla veliko fiksnih hitrostnih radarjev in kazni za bedarije so na Norveškem ogromne, zato sva se praktično celo pot po njej vozila po prometnih zapovedih. In ni težko, ker se tega itak vsi držijo.

    Zvečer oziroma ponoči nisva veliko videla naokrog, zato pa sva začela vriskat naslednje jutro, ko naju je firbec odpeljal čisto do obale in pokazal prve eksotične lepote Norveške. Pa še sonček je bil :)    Okumaya devam et

    Çeviriyi gör
  • 2025© FindPenguins
  • Ana sayfa
  • Hakkımızda
  • Grup takibi
  • Basın
  • Hükümler
  • Gizlilik & Cookies
  • Yardım Merkezi
  • Damga