• Andrej Zajec
  • Helena Zajec
lip – sie 2019

Norveška

Super trip na Sever Czytaj więcej
  • Rozpocznij wyprawę
    10 lipca 2019

    Priprave doma

    5 lipca 2019, Słowenia ⋅ 29 °C

    Na dolgo potovanje se je treba pripraviti... Seznam na papirju je prvi del planiranja, izvedba naslednji.

    Nabavila sva si pošteno avto karto (1:25.000), študirala Google mapse, Rotherjev pohodniški vodič + dodatna vodiča po divjih lepotah Skandinavije in Norveške.

    Na Norveškem niti ne jejo niti ne pijejo, tako da je treba hrano in pijačo vzeti s sabo na pot. Iz trgovine na mizo sortirnico in lepo v škatle, da bo prava hrana čim lažje dostopna na poti.

    Chiliju so zdravniki odsvetovali dolgo pot, a se je fant lepo pobral od zadnjega šoka z ledvicami in se veseli poti z nama. Vseeno s sabo nesemo premično ročno infuzijo in tablete za lajšanje želodčnih težav. Z vsem tem mu bo precej bolj fajn, in tudi vročine tam na severu ni, tiste vročine, ki mu doma tako nagaja.

    Čevlji so v raznih oblikah - hribovski, pohodni, natični, japonski in pa plastično nepremočljivi škornji.

    Obleke je precej več - od kratkih rokavov za optimistične dni do pelerin za ljubi mokri vsakdanjik.
    Czytaj więcej

  • Nekje sredi Avstrije

    10 lipca 2019, Austria

    Na Norveško človek iz Slovenije ne more kar s trajektom prit, je vmes še nekaj deželic. Tako sva se sredi julija sredi tedna končno odpeljala na pot, ki naju je vodila čez Avstrijo, sledila ji bo Nemčija do Danske.

    Kaj veliko možnosti nisva ravno imela - ali greva mimo Münchna na sever (pravzaprav najbolj popularna pot na vrh Nemčije) ali pa zavijeva bolj vzhodno in greva mimo Berlina.

    Odločila sva se za slednjo varianto, tako da sva pri Salzburgu zavila desno in pri Passau prestopila mejo. Od doma do prvega prenočišča sva pravzaprav vozila po avtocesti, tako da razen popotniškega navdušenja na prvi dan avanture kakih potovalnih vrhuncev nisva doživela.
    Czytaj więcej

  • Nočitev v Nemčiji ob Donavi

    10 lipca 2019, Niemcy

    Prvo noč sva prespala ob Donavi blizu Passaua; lep, miren kraj, z rahlim začudenjem sva že zvečer spremljala dolge potniške in tovorne ladjice, ki plujejo kar pogosto po lepi modri Donavi navzgor in navzdol.

    Ker me je zvečer zazeblo v nogice, sem hotel obut pohodne čevlje in z grozo opazil, da sem jih pustil doma v omarici... :( Nič hudega, bova že našla nekje kako športno štacuno, kajti planiranih pohodnih poti na Norveškem je bilo preveč za ene same (čisto nove) hribovske čevlje.
    Czytaj więcej

  • Potsdam

    11 lipca 2019, Niemcy ⋅ 22 °C

    Prvo mesto na najini poti po Nemčiji je bil Potsdam. Zgodovinsko pomemben predvsem zaradi Potsdamske konference poleti 1945. Nama je bila najbolj všeč Nizozemska četrt, privoščila sva si pizzo in vsak svoje pivce, prespala pa sva kar na javnem parkirišču nekje v mestu.

    Naslednji dan sva si ob poti ogledala še most vohunov, uradno Glienicker Brücke, razpet nad reko Havel, ki je bila v bližnji hladni preteklosti meja med vzhodno in zahodno Nemčijo. Na mostu so si v tistem obdobju izmenjevali ujete vohune z leve na desno in obratno, odtod tudi njegovo ime. Potem pa naprej mimo Berlina proti Svenu na sever Nemčije.

    Potsdam sam je vsekakor mesto, vredno ogleda, saj je bilo do 1918 rezidenca pruskih in nemških vladarjev. Do palač in jezera tokrat nisva prišla, sva ga pa dodala na najin seznam mest za obiskat.
    Czytaj więcej

  • Lübeck s Svenom in Meike

    12 lipca 2019, Niemcy ⋅ 19 °C

    Sven je moj sodelavec (LS Retail), Meike njegova partnerka; pri njima sva se ustavila za en dan, sestavljen iz popoldanskega sprehoda po Lübecku, super večerje z rakci in pivom ter nasploh prijaznega gostoljubja.

    Lübeck je približno tako velik kot Ljubljana in je znan kot zibelka ter glavno mesto Hanzeatskega sindikata oz. lige (Hanseatic League). To je bil nemški sindikat, ki je več stoletij nadzoroval večino trgovinskih transakcij z Londonom, Velikim Novgorodom, Rigo in podpisal trgovinske dokumente v imenu rimskega trgovskega imperija s posebnimi pogoji za vsako nemško mesto.

    OK, dovolj lige, center mesta je največje območje v Nemčiji pod okriljem UNESCO-ve svetovne zapuščine. Mestni simbol so vrata Holsten, nebo nad mestom pa prebada sedem cerkvenih stolpov glavnih mestnih cerkva. Katedrala, zgrajena okrog 1230, je prva velika cerkev na Baltiku, narejena samo iz opek.

    Naslednje jutro sva že odrinila proti Danski, sva pa v Lübecku našla Dechatolon in nabavila meni nove pohodne čevlje. Poleg njih sva drugače v kamperju že vlekla s sabo tudi hribovske (jaz popolnoma nove), gumijaste škornje (ker na severu vsak dan dežuje), nepremočljive gležnarje ter šlapce in natikače. Ni da ni, samo še copati so manjkali.
    Czytaj więcej

  • Ostanki vikinške vasice

    13 lipca 2019, Dania ⋅ 17 °C

    Vikinških ostankov je na Danskem precej, midva sva si ogledala eno izmed gomil, kjer je v njihovih časih stala vikinška vas oiroma največji vikinški grad Aggesborg.

    Zgradil ga je Harald Blåtand v letih 980-81, celo vikinško obdobje pa je bilo nekje od 800 do 1050. V tej dobi so se pojavljali vikinški kralji, najbolj znan je menda Harald Bluetooth (nima nobene zveze z moderno dobo, je bilo pa očitno precej Haraldov med kralji), ki prvič ozemlje vikingov imenuje Danska (okrog leta 965). Na koncu vikinške dobe so se vikingi razpasli še v Anglijo in na Norveško, s kakšnimi daljšimi izleti do Islandije, Grenlandije, Amerike. V glavnem, niso imeli ravno obstanka.

    Zdaj blizu te gomile, tega bivšega lesenega okroglega gradu (zato tudi nič od njega ni ostalo po tisočih letih), od koder so se vikingi podajali na svoja raziskovanja in osvajalne pohode, stoji le ena mala cerkvica in še manjši muzej, ki je brezplačen in ima super čisto kopalnico.

    Nasploh imajo javnih WCjev na Danskem precej in v veliki večini so prostorni in čisti. Super so postajališča ob avtocestah, ki imajo piknik place in ogromno, včasih tudi deloma zakrito parkirišče.
    Czytaj więcej

  • Prespiva na danski obali

    13 lipca 2019, Dania

    Danska obala je nekaj posebnega za nas, ki prihajamo z domače hrvaške obale - peščene sipine in travnate površine tik ob njej spominjajo (ali pa so popolnoma enake) na severno nemško obalo, švedsko obalo... v glavnem lepo za pogledat, je pa res, da precej piha in da je morje verjetno tudi poleti hladno, se pravi nekje pod 19 ºC.

    Ob obali so v travi lepo posejane počitniške hišice, dokler ne prideš dovolj blizu, jih sploh ne opaziš. Skrite so v zavetrju glavne peščine na plaži, za njimi pa sama ravnina travnikov in gozda.

    V miru sva prespala noč na parkirišču, Chili je dobil še svojo infuzijo za boljše počutje, sprehod po travi je prinesel kar precej klopov, tako da sva jih pridno očistila s hlač in s Chilija, preden sva se spravila z njim na toplo nazaj v kamper.
    Czytaj więcej

  • Skagen

    14 lipca 2019, Dania

    Rt Skagen je eden največjih peščenih evropskih rtov, kjer se mešata Severno morje in zalivski tok med Dansko in Švedsko.

    Lepo za pogledat in doživet, še posebej v sončnem vremenu, kot sva ga imela midva. Po rtu je nasejanih kar nekaj nemških bunkerjev iz druge svetovne vojne, ki so bili del atlantskega zidu, ki je potekal od juga Francije do severa Norveške.

    Privoščila sva si dopoldanski sprehod, turistov je bilo kar nekaj, če se ti ne da prehodit tisti kilometer, dva po peščeni plaži, te do skrajnega konca rta lahko zategne tudi vlakec. Seveda ne zastonj.

    Skagen je sprva bilo ime samo rtu, kasneje so enako poimenovali še bližnje mestece. Skagen je tudi marketinška znamka (brand), znana po danskem minimalističnem oblikovanju - danes spada znamka pod Fossil, izdelujejo pa predvsem zapestne ure, modne dodatke in kakšno torbico tu pa tam.

    Nisva se dolgo zadržala tu, šla sva že proti trajektu, saj sva imela kupljeno karto s fiksnim odhodom in ga nekako nisva želela zamudit.
    Czytaj więcej

  • Pred trajektom in s trajektom

    14 lipca 2019, Dania

    S trajektom sva z Danske potovala na relaciji Hirtshals-Kristiansand, popoldne...

    Pred odhodom sva imela še dovolj časa, da sva šla do obale Hirtshalsa, ki je pomembno ribiško in pristaniško mestece, ponaša se tudi s 35 m visokim svetilnikom iz leta 1863.

    Po obali so spet posejani ostanki atlantskega zidu, nas tri je grelo sonce in omogočalo res lepe poglede na Atlantik in njegovo obalo.

    Na vodi je pot minila brez zaznamkov, od nje se spomnim le najine debate in strahu, kaj bodo z nama počeli cariniki po pristanku, ko nama bodo odkrili ves alkohol v prtljažniku.

    Ker je tovrstna pijača zelooo draga na Norveškem (za naše pojme), sva s sabo vozila nekaj piva, 10 litrov vina in domača zdravila v tekoči obliki (40%+). V DutyFree trgovinah na trajektu so bili razobešeni plakati z grafiko, koliko kakšne pijače na osebo smeš še pripeljat na drugo stran, da ti je ne vzamejo, in nikakor nisva znala ujeti prave kombinacije. Upala sva, da se bo količina razdelila na vse tri potnike v našem kamperju, se pravi tudi na psa.

    No, ves strah je bil odveč in skoraj slabe volje sva s trajekta zapeljala na norveške ceste brez da bi naju kdo vsaj od daleč pogledal in kaj posumil.
    Czytaj więcej

  • Končno Norveška!

    15 lipca 2019, Norwegia ⋅ 16 °C

    Zvečer pa končno Norveška! Pristali smo v Kristiansandu in takoj sva se odpeljala proti parkirišču pred neko trdnjavo, kjer sva želela v miru prespat, a se je izkazalo, da tam ni dovoljeno prenočevanje - verjetno edini parkplac na Norveškem, ki tega ne pusti :(

    Tako sva v appu Park4Night poiskala prvo najbližje mesto, kjer bi lahko prespala, in pot naju je peljala na otoček Flekkerøy, na neko večje parkirišče ob koncu ceste. Otok in celino povezuje tunel, ki gre pod morjem in je zaradi relativno kratke razdalje (2,3 km) izredno strm. Dol grede moraš bremzat, da ne greš preveč čez 60 km/h, kot so omejitve, gor grede pa kar po gasu, da splezaš ven.

    V okolici Kristiansanda sva nasploh videla veliko fiksnih hitrostnih radarjev in kazni za bedarije so na Norveškem ogromne, zato sva se praktično celo pot po njej vozila po prometnih zapovedih. In ni težko, ker se tega itak vsi držijo.

    Zvečer oziroma ponoči nisva veliko videla naokrog, zato pa sva začela vriskat naslednje jutro, ko naju je firbec odpeljal čisto do obale in pokazal prve eksotične lepote Norveške. Pa še sonček je bil :)
    Czytaj więcej

  • Møvik fort

    15 lipca 2019, Norwegia ⋅ 19 °C

    Ker je tako blizu ob najini poti, je bil prva ogledna zanimivost na Norveškem ravno vojaški muzej iz 2. sv. vojne. Tu sva pravzaprav želela prespat, pa nisva in ni nama bilo žal.

    Torej, muzej je narejen v dobro ohranjeni topovski bateriji Møvik, ki so jo Nemci imenovali Batterie Vara (po nekem kapitanu, ki je enkrat umrl nekje). V glavnem, štiri take baterije okrog Kristiansanda plus nekaj Danskih je varovalo skagenski zaliv pred neprijatelji.

    Točno te baterije so bile samo zgrajene in operativne, v vojaški operaciji pa nikoli ne bile udeležene - saj vemo, Angleži so raje šli v Francijo, kjer je bilo topleje. In točno na tej bateriji so šli postavit enega največjih topov v vsej vojaški zgodovini, top kalibra 38 cm. Verjetno je bolj impresivna teža - 110 ton - in dolžina cevi - 20 metrov! Izstreljena kugla pa je lahko letela do 55 kilometrov daleč.

    Po vojni so Norvežani te, lepo pripravljene baterije vklopili v svojo vojaško moč in jih negovali nekje do 1953 leta, ko so vse skup pretopili v jeklo za drugo namembnost, največjega pa pustili za muzejsko dejavnost.

    Meni se je vsekakor dogajalo v sami bateriji in okrog topa, Helena in Chili sta se pa martinčkala na toplem soncu ob lepih razgledih po bližnji obali.
    Czytaj więcej

  • Sprehod po opustelih vlakah

    15 lipca 2019, Norwegia ⋅ 17 °C

    Tømmerrenne, oziroma leseni žleb po naše, je lesena konstrukcija, po kateri so še nekaj let nazaj spravljali les v dolino. Danes tak način ali ni več rentabilen ali pa dovolj zanimiv za vsakdanjo uporabo, zato so nekateri lepo predelani v pohodniško zanimivost, saj se po njih lahko sprehodiš kilometre daleč v gozd.

    Sestavljeni so iz lesenih korit, po katerih so speljali vodo, ki je tekla navzdol, po njej pa so se spravljala navzdol tudi odsekana in oskubljena debla dreves. Korita so ponekod speljana kot most čez reko in kje tudi zavrtana kot tunel v živo skalo, kar sprehod vsekakor poživi.

    Poživila pa naju je tudi hladna voda reke zraven. Bilo je namreč precej vroče, tako da sva šla preverjat na GPS, ali sva res na Norveškem, in se potem odločila, da se osveživa v rečici. Gužve ni bilo, tako da sva se skopala gola, saj nama na kraj pameti ni prišlo, da bi s sabo vlekla na sprehod tudi kopalke.

    Pasalo je zelo, nekoliko manj pa moji novi pohodni čevlji, ki so mi naredili zametke žuljev na petah. Celotna trasa sprehoda je tule: https://www.komoot.com/tour/182823494
    Czytaj więcej

  • Vzpon na Kjerag

    16 lipca 2019, Norwegia

    Prvi pravi hribovski podvig sva naredila z odpravo na Kjerag (https://www.komoot.com/tour/182820520). Osem ur dolga tura na 1.110 metrov visoko ravan (šest ur hoje, 360 višincev) naju je pripeljala do manj razvpite pohodniške destinacije od Preikestolna (naslednji podvig), pa vendar izredno zanimive zaradi svojih čudovitih razgledov na Lysefjord (v prevodu pomeni "lahki fjord", 45 km dolga morska zajeda med "lahko" obarvane granitne skale) in mestece Lysebotn na koncu fjorda.

    Avta nisva pustila na uradnem parkirišču, saj je bila cena sicer celodnevnega parkinga precej visoka, 33 eur. Tako da sva mrcino pustila kar ob cesti (nisva bila edina) in se podala na vrh.

    Bilo je vroče, suho, brez oblačka in kar obljudeno. Zaradi visokih skal in dolge poti sva Chilija izmenoma nosila v bisagi, da je z nama zmogel celo pot.

    Na uradnem koncu potke je plato, s katerega se vidi direkt dol na morsko gladino. Za adrenalina željne je zraven tudi med druge skale zagozdena skoraj okrogla skala, na katero lahko prestopiš brez kakšnih pripomočkov in varnostnih držal. Kjeragbolten ima nekih pet kubičnih metrov, pod njo pa je čiste praznine globokih 240 metrov - za mene preveč scary, za Heleno ne, pa vendar si je tik pred njo premislila; bolj zaradi gužve za njo, ki je nestrpno čakala, da predhodnik stopi, se slika, zavriska in da prostor naslednjemu.

    Po "sprehodu" je pasala osvežitev v ledeno mrzlem jezercu in kratek počitek, potem pa naprej proti glavnem sprehodu na Norveškem :) Zakaj sva hitela? Imela sva samo še en dan lepega vremena, potem pa 3 deževne dneve pred sabo...
    Czytaj więcej

  • Preikestolen

    17 lipca 2019, Norwegia ⋅ 12 °C

    In potem je prišel dan za Preikestolen! (https://www.komoot.com/tour/182818640)

    Ena od najbolj obiskanih naravnih znamenitosti Norveške se nahaja na drugi strani Lysefjorda od včerajšnjega sprehoda, pomaknjen bolj na začetek fjorda - tako da si ravno mahat ne moreš z ene skale na drugo.

    Preikestolen pomeni "pridigarski stol" in je skoraj ravno odsekana pravokotna skala velikosti 25x25 metrov, od koder je (za razliko od Kjeraga) zdaj direkten padec dobrih 600 metrov navzdol do morja. Seveda je bila gužva, saj skoraj vsi, malo bolj pohodniški turisti rinejo sem gor in posedajo na samem robu skale, da ti noge prosto mahajo v globino. Helena se je šla vsest tja, jaz sem se le priplazil do roba in slikal navzdol brez da bi mi padel telefon iz rok.

    Res, obvezno za it, Preikestolen je bil tudi eden izmed glavnih teaserjev najine poti na Norveško.

    A koga zanimajo moji žulji? Ne? Ok...
    Czytaj więcej

  • Stavanger

    17 lipca 2019, Norwegia ⋅ 15 °C

    S potepa po hribu sva se prestavila v kamp pred Stavangerjem in se s kolesi odpeljala pogledat mesto.

    Luštno mestece, staro skoraj tisoč let, v katerem se danes prepletata star in moderen način življenja. Pred odkritjem nafte na Norveškem je v Stavangerju prevladovalo ribištvo in posledično živilsko-predelovalna industrija (beri tovarna ribjih konzerv, kasneje spremenjena v muzej, katerega ogled sva žal izpustila), danes pa sta menda v bližini Natova postojanka in črpališče nafte.

    Stavanger ima tudi najstarejšo norveško katedralo, ki je direkt v centru mesta.

    Z bicikli se da lepo in v miru videti precejšen del mesta in njegove okolice, so bili pa klanci proti kampu tako strmi, da sem med potjo bentil, kaj mi je treba vseh teh aktivnosti sredi turistične sezone (dandanes bi mi to bilo olajšano z e-bajkom).
    Czytaj więcej

  • Mitja in Maja

    18 lipca 2019, Norwegia

    Naslednji dan se dobiva z Mitjo in Majo in skupaj nadaljujemo pot za nekaj dni. Seveda začnemo z obveznim dežjem, ki je s prekinitvami trajal dobra dva dneva - Pač M&M klasika :)

    Potem je prevladalo sonce in vroči suhi dnevi so naju spremljali od takrat večino poti! Czytaj więcej

  • Odda

    19 lipca 2019, Norwegia

    Parkplac v mestecu Odda... (presenečenje z ladjo, ki je prejšnji večer še ni bilo pred nami).

    Norveška je privzeto zelo prijazna za turiste - tudi za backpackerje, avtodomarje, hribolazce. Dovoljeno je kampiranje na prostem, tudi na privatnih zemljiščih, dokler si od hiše lastnika oddaljen vsaj 200 metrov. In seveda ne delaš bedarij, uničuješ okolice in počistiš za seboj.

    Je pa tu en hakeljc, namreč - težko najde avtodomar prostor za prespat, ki bi bil od ceste primerno oddaljen, skrit, da bi bil nekje ob vodi ali parkirišču...

    Čisto drugačna situacija je v hribih, kjer je prostora res dovolj za vse, prometa je malo in vsak lahko najde zase primeren kotiček.
    Czytaj więcej

  • Bondhus

    19 lipca 2019, Norwegia

    Sprehod na Bondhus, ledenik, ki smo se ga hoteli, a se ga nismo uspeli dotaknit :( (https://www.komoot.com/tour/182818640).

    Nekaj let nazaj je bilo ledenika še dobre štiri kilometre, zdaj pa hitro kopni in ga je po mojem le še pol. Do vznožja nas je pripeljala luštna pot okoli jezera in po melišču med nizkim drevjem, potem pa prešla v strmo brezpotje med balvani in zoprnimi skalami. Do ledenika, katerega jeziček se je videl visoko na sedlu med dvema vrhovoma, nismo šli.

    Gremo na kak drug ledenik.
    Czytaj więcej

  • Gremo v ledenik

    21 lipca 2019, Norwegia

    In ne samo, da smo našli ledenik za dotaknit se ga, celo vanj smo lahko šli!

    Ob naši poti smo našli Klimapark 2469, na planoti pod najvišjo goro Norveške - Galdhø, ki je visoka skoraj tako kot naš Triglav - 2.469 metrov. Od tod tudi številka ob uradnem imenu parka :)

    V ledenik lahko vstopiš le z vodičem, ki te prijazno informacijsko popelje po vulkanski gori z razlagami o permafrostu, rastlinah in živalih, ki tu živijo, nastanku ledenikov ter skorajšnjem koncu naše Zemlje. Na koncu te povabi na sprehod v sam ledenik, v katerega so skopani tuneli, in kjer lahko vidiš, kako je ledenik nastajal skozi obdobja. Vidiš nekaj ostankov, najdenih točno v tem ledeniku, in lahko počivaš na ledenih klopeh v okrogli predavalnici.

    Najbolj žalosten je pogled na ledenik od zunaj, saj je površina ledenika Klimaparka pokrita z belimi ponjavami, da preprečuje prehitro taljenje ledu. Ko se ponjava konča, lahko vidiš, kako hitro ledenik izginja - stopnica z nepokritim ledenikom je visoka zih več kot en meter...
    Czytaj więcej

  • Geiranger fjord

    21 lipca 2019, Norwegia

    Z Geirenger fjordom nismo imeli pretirane sreče. Nagajalo je vreme, težki dežni oblaki so nam jemali veselje do skakanja zunaj in kradli poglede na menda eden najlepših pogledov Norveške.

    Na koncu fjorda je mestece Geiranger, kamor privlečejo veliki trajekti in križarke maso turistov in naredijo kraj za enega najbolj turističnih destinacij Norveške.

    Odpeljali smo se nekaj kilometrov naprej do kampa, kjer smo prevedrili večer in se zbudili v prekrasno sončno jutro. Res lepo darilce za popotnike.
    Czytaj więcej

  • Prelaz malih trolov - Trollstigen

    22 lipca 2019, Norwegia ⋅ 13 °C

    Skupaj smo se z Mitjo in Majo odpeljali še do prelaza Trollstigen, spet ene razvpite turistične, na pol naravne atrakcije, kjer se moderno prevozno sredstvo zbliža s čudesi narave.

    Prelaz je visok nekih 850 metrov in že pot do njega se je vila po eni najlepših dolin cele najine poti. Na vrhu platoja, kjer se cesta strmo prevesi po serpentinah navzdol, je turistični center za lačne in tiste, ki želijo doživetega pogleda v dolino. Nekaj platojev je narejenih s stekleno ograjo za boljši razgled, mi smo se dodatno odpravili še malo naokrog po eni izmed tisočih potkic, ki peljejo na vse strani.

    Tokrat se je sonce smejalo z nami :)

    Smo se pa na vrhu prelaza razšli, M&M sta se odpeljala v Bergen, midva pa naprej proti severu, proti Lofotom.
    Czytaj więcej

  • Famozni most na atlantski cesti

    22 lipca 2019, Norwegia ⋅ 19 °C

    Še po eni slikoviti cesti sva se odpeljala - po Atlantic Ocean Road-u.

    Dobrih osem kilometrov ceste je speljanih po arhipelagu otočkov, in voda, ki jih obliva, je pravzaprav Atlantski ocean.

    Cesta je res prekrasna, a bolj kot ne z zraka, s same ceste pravzaprav ne. Veliko več sem pričakoval od nje oziroma so me preveč navdušile slike te ceste, kako je super lepo in prekrasno. Še zadnji most nekako izzveni, ko stojiš ob njem.

    No ja, kljukico sva vseeno naredila, sprehodila najine kosti po enem izmed otočkov in šla naprej.
    Czytaj więcej

  • 66°33′

    23 lipca 2019, Norwegia

    ...prečkanje arktičnega pasu, prišla sva na severni del Norveške.

    Ta del poti, nekje od Trollstiga pa do Lofotov, se vleče dobrih 800 kilometrov. Vmesna mesta nama niso bila dovolj zanimiva, da bi se ustavljala, želela sva le v čim krajšem času priti do največjega magneta najinega potepanja.

    Se je pa na tej poti pokvarila ena sama stvar v kamperju, ki pa je vseeno bila precej zoprna - polomil se je namreč kroglični ventil zunanjega tuša, ki sva ga tako zelo nujno rabila. Napako sem naredil sam, ker pred potjo nisem pravočasno preveril, ali zunanji tuš dela ali ne - crknil je namreč takoj, ko sem se z njim hvalil in ga ponujal za osvežitev ter v ventil porinil cev tuša. Voda je veselo in nekontrolirano začela špricat ven iz avta in doma narejeno tesnilo iz lepilnega traku pač ni bilo dovolj dobro, da bi vodo zares ustavilo.

    Tako sva morala od takrat naprej vedno ugašati vodno pumpo, da je curek vsakič zamrl, drugače bi nama odtekla ven vsa voda.
    Czytaj więcej

  • Bodø

    24 lipca 2019, Norwegia ⋅ 15 °C

    In s trajektom iz Bodø v Å.

    Do Lofotov imaš namreč možnost ali s trajektom iz Bodøja (ok, lahko tudi iz kje drugje) ali po cesti naokrog. Izbrala sva varianto s trajektom, ker se bova nato odpeljala iz mesteca Å po Lofotih do celine in potem nazaj dol na jug.

    Trajektov sva na Norveškem kar nekaj uporabila, ocena skupnega stroška vožnje z njimi je nekje cca 700 eur. Precej, je pa res, da so nama večinoma zaračunali vozilo med 6 in 7 metri, ker sva imela zadaj pripeti tudi kolesi in sva v resnici bila dolga skupaj okroglih 6,5 metrov.

    So pa med otočki ali med levo in desno stranjo fjorda velikokrat speljani tuneli, ki za spremembo niso plačljivi. In znajo bit precej dolgi; recimo najdaljši tunel, ki sva ga midva prevozila, je bil dolg 11 kilometrov! In ta je pol krajši od najdaljšega, ki ima 25 kilometrov. In smo ga falili! Nenamerno, seveda, falili pa vseeno... Ves čas sem ga imel zacahnjenega na avto karti, a ko smo prišli že skoraj do njega, sem pa zavil na trajekt :(

    In druga zanimivost tunelov - v nekaterih imajo krožna križišča! Lepo označeno, z modrikasto svetlobo osvetljeno krožno križišče sredi tunela... to imajo res lahko samo na Norveškem...
    Czytaj więcej

  • Pa sva na Lofotih!!!

    24 lipca 2019, Norwegia ⋅ 13 °C

    Mestece Å naju je pričakalo z dežjem, ki pa ga od takrat dalje nisva več imela po vseh Lofotih.

    Prišla sva zjutraj, v dežju, se zapeljala na zadnji možni parkplac in vedrila ob kavi, dokler ni nehalo deževat. Potem hitro na kratek sprehod do prvega vrha, da vidiva, kje sploh sva, potem naokrog po Åju in na koncu še na kosilo kar na klopci ob parkirišču.

    Zanimiv je sistem plačila parkirnine - gre za zasebna parkirišča, kjer je na začetku poštni nabiralnik in škatla s praznimi kuvertami. Na tabli piše, koliko znese parkirnina, ti daš denar v kuverto in na njo napišeš svojo registrsko številko. In to je to :)

    Pa še Teslo sem končno v miru ujel v sliko, bolj za spomin na dejstvo, koliko jih je že na Norveškem. Na začetku so mi šle na živce, potem pa so mi bile vedno bolj všeč.
    Czytaj więcej