Vietnam 2025

February 2025
  • cerotravels
  • Jasmina Gačnikar
  • Eva Cerar
A 18-day adventure by cerotravels, Jasmina & Eva Read more
  • cerotravels
  • Jasmina Gačnikar
  • Eva Cerar

List of countries

  • Slovenia Slovenia
  • Vietnam Vietnam
  • Croatia Croatia
Categories
Culture, Family, Nature, Photography, Sightseeing, Vacation
  • 19.1kkilometers traveled
Means of transport
  • Flight-kilometers
  • Walking-kilometers
  • Hiking-kilometers
  • Bicycle-kilometers
  • Motorbike-kilometers
  • Tuk Tuk-kilometers
  • Car-kilometers
  • Train-kilometers
  • Bus-kilometers
  • Camper-kilometers
  • Caravan-kilometers
  • 4x4-kilometers
  • Swimming-kilometers
  • Paddling/Rowing-kilometers
  • Motorboat-kilometers
  • Sailing-kilometers
  • Houseboat-kilometers
  • Ferry-kilometers
  • Cruise ship-kilometers
  • Horse-kilometers
  • Skiing-kilometers
  • Hitchhiking-kilometers
  • Cable car-kilometers
  • Helicopter-kilometers
  • Barefoot-kilometers
  • 18footprints
  • 18days
  • 338photos
  • 35likes
  • Zagreb - Istanbul

    February 11 in Croatia ⋅ ☁️ 5 °C

    Leto je naokrog in spet je čas za naše "veliko" potovanje. Pred 5 leti, smo morali Vietnam odpovedati praktično par dni pred odhodom, ker se je zgodil Covid. Zdaj, smo končno dočakali. Sam se vračam v Vietnam po 18 letih, prvič sem bil tam leta 2007 in do danes, pri vseh destinacijah, ki smo jih obiskali, še vedno povem, da mi je v spominu ostala njihova fenomenalna hrana. Vietnam je poseben in verjamem, da se je v 18 letih marsikaj spremenilo, verjetno je postal moderen, dražji kot je bil "eno polnoletnost" nazaj, ampak vseeno komaj čakamo.

    Vietnam torej, država v jugovzhodni Aziji, z dolgo in bogato zgodovino, živahno kulturo in osupljivo naravno lepoto. Vietnam ima več kot 3.400 kilometrov obale, ki sega ob Južnem kitajskem morju. Vietnamska kultura je močno prepletena s kitajskimi, francoskimi in drugimi vplivi, hkrati pa ohranja edinstvene tradicije. Budizem je prevladujoča religija, pomembni pa so tudi konfucianizem, taoizem in lokalna verovanja.

    Poleg vseh naravnih lepot, ki jih bomo doživeli, pa se veselimo tudi njihove kave in predvsem hrane, ribja omaka (nuoc mam), Pho (juha z rezanci), nem (spomladanski zavitki) in banh mi (vietnamski sendvič), ter seveda vse lokalne dobrote kot so White Roses, Bun Cha in tako naprej.

    Plan je narejen, danes iz Zagreba v Istanbul, ponoči prestopimo in jutri pristanemo v Ho Chi Minh Cityu. Samo da bo šlo vse po planu!

    Na letališču ko čakamo na check in srečamo slučajno slovensko -hrvaški par, in igra naključij je, da sta lani bila ona dva v Vietnamu, letos gresta pa na Filipine, kjer smo bili lani. Dolgo čakanje hitro mine, ko izmenjavamo informacije in vtise. Kmalu odrinemo, jutri pa že Vietnam.
    Read more

  • Istanbul - Ho Chi Minh City

    February 12 in Vietnam ⋅ ⛅ 32 °C

    In prvi, krajši del poti je za nami. Pristanemo v Istanbulu, spet so nas lepo nahranili, čez eno uro že boarding za Ho Chi Minh City. Tokrat je bolj prijazno, saj ne rabimo menjavat terminala, samo prestavili smo se iz vrat B18 na B4 in čakamo na letalo, ki nas bo v slabih desetih urah pripeljalo na cilj.

    Ho Chi Minh City, prej znano kot Saigon, je živahna metropola v južnem Vietnamu. Je največje mesto v Vietnamu in služi kot gospodarsko in finančno središče. Mesto je fascinantna mešanica modernih nebotičnikov in tradicionalne vietnamske kulture. Po razdelitvi Vietnama je Saigon postal glavno mesto Južnega Vietnama. Mesto so leta 1975 zavzele severnovietnamske sile, kar je zaznamovalo konec vietnamske vojne. Preimenovano je bilo v Ho Chi Minh City v čast komunističnega voditelja Ho Chi Minha.

    Čakajo nas elegantne poslovne stavbe ob zgodovinskih templjih in živahnih tržnicah.Vedno žive ulice z motorji, uličnimi prodajalci in nenehnim pretokom ljudi. Komaj čakamo ta raj za ulično hrano. Na skoraj vsakem vogalu bomo uživali neverjetno in cenovno ugodno vietnamsko kulinariko, od pho in banh mi sendvičev, do svežih spomladanskih zavitkov in morskih sadežev.

    Vietnam je tudi znan po svoji kavi, Ho Chi Minh City pa ima cvetočo kulturo kavarn. In kako dobra je ta kava. Vse to in še mnogo več, čez dobrih 10 ur.

    In končno, smo tukaj. Pol ure da pridemo skozi imigracijski postopek in torbe nas že čakajo. Samo ven iz letališča in čaka nas že prevoz do hotela. Dobrih 45 minut skozi ta kaotični promet in občudujemo to metropolo. Kako se je to spremenilo v 18 letih. To je sedaj moderna metropola, glede na to kar smo že vse videli, celo lahko rečem, da je čisto. V hotelu nas sprejmejo z ledenim čajem iz limonske trave in ingverja, soba čista, vse je brez pripomb. Pot nas je malo utrudila, tudi časovna razlika, ampak naredimo še krajši sprehod mimo palače neodvisnosti do food marketa, kjer si privoščimo prvo večerjo. Hrane ogromno, cene sicer verjetno malo višje (med 3-4 eur) na jed, pivo 1 eur, ampak danes si zaslužimo vse. Dobro se najemo, nazaj v hotel in še osvežitev v hotelskem bazenu na vrhu in počasi je čas za počitek. Jutri pa celodnevno raziskovanje Ho Chi Minh Citya.
    Read more

  • Ho Chi Minh City

    February 13 in Vietnam ⋅ ☁️ 29 °C

    Naspimo se dobro, jutri bo že odlično kar se tiče časovne razlike. Zajtrk v hotelu je izboren, juhice pho, jajca, rezanci, riževi zavitki, vietnamska kava, sveži sokovi, pečeni cmočki, ni da ni…okrepčamo se in čas je za raziskovanje. Par korakov stran od hotela imamo Palačo neodvisnosti in Muzej ostankov vojne.

    Palača neodvisnosti, prej znana kot Norodomova palača, je bila zgrajena na mestu nekdanje Norodomove palače, ki je bila rezidenca francoskega generalnega guvernerja Kočinčine. Palača je bila dokončana leta 1966 in je služila kot dom in delovno mesto predsednika Južnega Vietnama med vietnamsko vojno. Znamenita je po tem, da so se tanki Severnega Vietnama prebili skozi njena vrata 30. aprila 1975, kar je označilo konec vojne in padec Saigona.Palača je primer arhitekture iz 1960-ih let, zasnovana v modernističnem slogu z vietnamskimi elementi. Ima pet nadstropij, vključno s kletjo, in obsega različne sobe, kot so predsedniške pisarne, kabinetna dvorana, banketna dvorana in bivalni prostori, tudi bunker smo videli. Pa kuhinjo, kjer so že takrat imeli robota za mesenje testa. Notranjost je ohranjena tako, kot je bila leta 1975, kar obiskovalcem omogoča vpogled v življenje in delovanje južnovietnamske vlade. Simbolizira konec vietnamske vojne.

    Po ogledu smo nadaljevali do Muzeja vojnih ostankov. Muzej vojnih ostankov je eden najbolj obiskanih muzejev v Vietnamu. Posvečen je dokumentiranju grozot vietnamske vojne in njenih posledic. Muzej prikazuje vojno iz vietnamskega vidika, s poudarkom na trpljenju civilistov in uničenju, ki ga je vojna povzročila. In ja, grozno, ko to vidiš in se zamisliš, nikoli ne moreš “kupiti” ameriško “uvažanje” demokracije. Tu pa so imeli očitno poligon za testiranje vojnih sredstev in del o napalmu in kemičnih orožjih agenta Orange je najbolj krut. Baje še po 4 generacijah, še danes ostajajo posledice.

    Nadaljujemo bolj veselo, popijemo kavo in naprej do Katedrale Notre Dame, ki pa jo prenavljajo in jo vidimo odeto v gradbene odre. Sicer je katedrala Notre Dame ikonična znamenitost Ho Chi Minh Cityja in pomemben primer francoske kolonialne arhitekture. Preko ceste pa vstopimo v pošto v Saigonu, ki je še en izjemen primer francoske kolonialne arhitekture v mestu. Zgrajena je bila med letoma 1886 in 1891 po načrtih Gustava Eiffela, istega inženirja, ki je zasnoval Eifflov stolp v Parizu. V notranjosti so še vedno ohranjeni stari telefonski kioski, leseni pulti in zemljevidi Vietnama. Ker se je tako delalo včasih, pošljemo tudi klasične razglednice. Kdaj bodo prišle do naslovnikov, pa bomo še videli.

    Pohajanje po mestu nas vodi do spomenika strica Hoja, do Saigon opera house in naprej do “kavarniške stavbe”. Kavarniška stavba je unikatna in priljubljena atrakcija v Ho Chi Minh Cityju. Gre za staro stanovanjsko stavbo v središču mesta, ki se je preoblikovala v vertikalno skupnost neodvisnih kavarn, butikov in majhnih trgovin. Vsako nadstropje in vsako stanovanje gosti drugačno kavarno, vsaka s svojim edinstvenim stilom, dekorjem in menijem. Izbirate lahko med tradicionalnimi vietnamskimi kavarnami, modernimi kavarnami s specialitetami, kavarnami s tematskim dekorjem in še več. Zanimiva izkušnja in super ideja in seveda posedimo in preizkušamo okuse. Naprej gremo skozi mesto do tržnice Ben Thanh, ki je ena najbolj znanih znamenitosti v Ho Chi Minh Cityju in simbol mesta. Je velika pokrita tržnica v okrožju 1, znana po svoji zgodovini, raznolikosti blaga in živahnem vzdušju. Ben Thanh je živahna in kaotična tržnica, ki ponuja pristno vietnamsko nakupovalno in kulinarično izkušnjo. Hrane nismo preizkušali, smo pa pogajalske sposobnosti. V bistvu kar uspešno, saj smo uspeli dobiti Crocse za 7 in 10 EUR, The North Face zimsko jakno za 23 EUR, ON športne copate za 33 EUR. Ko in če bomo imeli čas, bomo obiskali še kak drugi market, kjer so baje še boljše cene.

    In ko končamo nakupovalni pohod, še odpešačimo skozi ta kaotični promet do Bui Vien walking street, najbolj znano ulico po lokalih in nočnem življenju. Cene navite, seveda polovico lokalov zaprtih, ker še ni večer, ampak dovolj za videti, spiti pivo in potem malce stran, odlično kosilo. Nazaj smo si privoščili taxi, preko aplikacije Grab, kar je njihova verzija Uberja. Celih 1,77 EUR nas je stala vožnja.

    Po celem dnevu na nogah, je čas za počitek, sprostitev na bazenu na strehi hotela in potem še za eno fino večerjo. Neverjetno kako je to mesto postalo razvito. 18 let je minilo, uvedli so celo prehode za pešce, da je lažje preko ceste, da ne govorim o trgovinah znamk Luis Vuitton, Cartier in podobno. To je bilo takrat nepojemljivo, danes je tukaj eksplozija razvoja. Realno, Evropa je že zdavnaj ostala krepko zadaj, Azija nas bo “povozila”, oziroma nas je že. Jutri pa dan za izlet v Mekong delto.
    Read more

  • Vinh Trang pagoda in Mekong delta

    February 14 in Vietnam ⋅ ☀️ 31 °C

    Dobro jutro Vietnam :) Zgodnje vstajanje, zajtrk in ob 7.15 nas pridejo iskati za današnji celodnevni izlet. Pri izletih je treba biti tukaj malenkost previden, ker so cene kar različne in hitro lahko za enako stvar preplačaš. Cu Chi tunele iz vojne bomo izpustili, gremo pa na obvezen izlet v Mekong delto. Izlet nas je stal 61 EUR za vse tri (preko Getyourguide aplikacije), medtem, ko so nam v hotelu ponujali enako zadevo za 50 USD po glavi. Kar razlika.

    Skratka, dve uri vožnje in prvo si ogledamo pagodo Vinh Trang, ki je ena največjih in najlepših pagod tukaj. Nahaja se v mestu My Tho, v provinci Tien Giang, ki je del delte Mekong. Je pomembna budistična pagoda in priljubljena turistična atrakcija zaradi svoje edinstvene arhitekture in mirnega vzdušja. Pagoda je znana po svojih velikih in impresivnih kipih Bude. Med njimi izstopajo kip sedečega Bude, kip ležečega Bude (ki je eden največjih ležečih Budov v Vietnamu) in kip prihajajočega Bude. Lepa pagoda in moj “brat” nasmejani Buda :)

    Naslednji del izleta nadaljujemo do Mekong delte. To je regija v južnem Vietnamu, kjer se reka Mekong izliva v morje skozi mrežo rek, kanalov, močvirij in riževih polj. Je bogata in rodovitna regija, znana kot "riževa skleda Vietnama", saj proizvaja velik del vietnamskega riža in sadja. Ob obali delte Mekong se nahajajo mangrove in močvirja, ki so pomembni ekosistemi in nudijo zaščito pred erozijo obale. Enodnevni izlet ne omogoča, da bi videli plavajoče tržnice, ampak se moramo zadovoljiti z “mini” izvedbo. Prvo na ladjo, preko reke do Coconut island, kjer nam pokažejo lokalno kulturo, kako se delajo kokosovi bomboni in še kaj, poskusimo tudi kačje vino. Ker je vodostaj tako nizek, nas s tuk tuki peljejo do tistih najbolj ozkih kanalov, kjer se peljemo z lesenimi čolni. Vmes pa punci hranita ribe, krokodile, pojemo kosilo s klasično ribo, ki so jo enako stregli tudi 18 let nazaj. Nazaj grede še nam pokažejo čebele in dajo za poiskusit med, matični mleček. Jasmina se spet slika s pitonom in za konec še z golf avtkom do enega lokala, kjer nam postrežejo sadje in poslušamo še lokalno glasbo, v živo.

    Morebiti čez 20 let tega ne bo več, ker se baje erozija dogaja dnevno, slana voda prodira po reki in je že baje samo 22 km oddaljena od otokov. Drevo duriana baje rabi 6 let po stiku s slano vodo, da si opomore in če se jim to zgodi, bo katastrofa. Že danes ljudje, ki tu živijo imajo velik problem s pitno vodo in ocena je, da bi se zaradi erozije, reka v roku 20 let lahko poplitvila na 20 cm, kar pomeni konec vsega tukaj. Nič kaj spodbudno.

    Po dolgem in vročem dnevu končno nazaj v mesto, ampak namesto uro in pol, se nazaj zaradi nesreče na avtocesti vozimo 4 ure. Promet tukaj je kaotičen, 14 miljonov ljudi v mestu Ho Chi Minh City in od tega imajo baje 8 miljonov motorjev, ki vsak dan naredijo ulice nabito polne. Treba videti in doživeti.

    Končno smo nazaj in prvo se moramo malo okrepčati, vdihnem pivo, naša najstnica najde svoje nove Adidas superge, za 23 EUR in potem kot se spodobi, na valentinovo večerjo gremo v Huang’s Kitchen. Vrhunska hrana, ko so nam prinesli hrano so nam pokazali kako se zvijajo zavitki iz riževega papirja, skratka izborno in kljub višjemu rangu, samo 31 EUR za nas tri. In ker je danes bil dan res dolg in smo utrujeni, nas Grab taxi pelje do hotela za 1.22 EUR. Lepo je biti miljonar :) (1 EUR = 26.000 vietnamskih dongov).

    Jutri je bolj “prost” dan, počivamo, obisk še dveh tržnic je v planu, da se oblečemo in obujemo, hrana in bolj na “easy”. Potem nas čaka pa počasi prvi premik.
    Read more

  • Ho Chi Minh City

    February 15 in Vietnam ⋅ ⛅ 26 °C

    Good morning Vietnam ! Danes pa bo bolj na “lagano”, čeprav je kar nekaj stvari, ki bi jih lahko še oddelali. Po dobrem zajtrku bomo danes čuvali noge in danes bo Grab taxi tisti, ki bo pomagal premagovati razdalje.

    Prvo danes na vrsti je Do Phu Cafe. Do Phu Café je kavarna v Ho Chi Minh Cityju, ki ima bogato zgodovino kot tajno skladišče orožja med vietnamsko vojno. Bila je prikrita baza, ki so jo uporabljale Specialne sile Saigona za shranjevanje orožja in načrtovanje operacij proti južnovietnamski vladi in ameriškim silam. V 1960-ih letih je bila hiša na ulici Vo Van Tan 250 izbrana kot tajno skladišče orožja zaradi svoje navidezno neopazne lokacije v naseljenem stanovanjskem območju. Hiša je bila prikrita kot običajna kavarna, kar je omogočalo, da se je orožje tihotapilo noter in ven neopazno. Skladišče orožja Do Phu je igralo ključno vlogo pri pripravi na ofenzivo Tet leta 1968, eno najbolj drznih in presenetljivih napadov Viet Conga med vojno. Orožje, shranjeno v tej kavarni, je bilo uporabljeno tudi za napad na Palačo neodvisnosti in ameriško veleposlaništvo v Saigonu. Skladišče orožja je ostalo skrivnost skozi vso vojno in ga niso odkrili do padca Saigona leta 1975. Kavarna ima skrite bunkerje v kleti, tajni prehod v višje nadstropje, skratka, zanimivo za videti. Cene ni, je ogled gratis, saj z tem verjetno zaslužijo več zaradi napitnine.

    Potem še, baje med bolj ugodnimi, kar se cen tiče, Russian market. Kar je naša druga destinacija danes. Tržnica je najbolj znana po zimskih oblačilih, kot so jakne, plašči, kape, šali in rokavice, ki so primerni za hladnejše podnebje. To je precej nenavadno za tropski Vietnam, zato je ta tržnica edinstvena. Malo manjša, ampak ogromno stvari in prvi del izgubljanja med trgovci dobro prestanemo. Kava in naprej.

    Da najdemo ali poskusimo najti vse želje, je druga tržnica danes Saigon square. Saigon Square je priljubljen nakupovalni center v Ho Chi Minh Cityju, znan kot "nakupovalni raj" med domačini in turisti. Saigon Square se razlikuje od tradicionalnih tržnic, saj je bolj sodoben nakupovalni center. Ima klimatizirane prostore in stojnice so urejene bolj kot v nakupovalnem centru, kar omogoča bolj udobno nakupovanje. Ampak, tukaj se najdejo več ali manj samo “luksuzne” znamke tipa Gucci, Louis Vuitton in kljub temu, da seveda to niso originali, nastavljajo trgovci cene nerazumno visoko, zato se od tukaj danes kar hitro umaknemo.

    Vrnemo se preko ceste še na tržnico Ben Thanh, kjer pa se uspešno pogajamo tudi danes in več stvari kupimo za več kot pol cene manj. Hecno je, ker se praktično pogajaš za ceno ene ali dveh kav pri nas, saj nekatere cene že v startu postavijo tako nizko, da bi samo rekel vzamem. Ampak, tu je pogajanje del izkušnje.

    Počasi je dovolj nakupovanja, mlada gospodična je za 160 EUR dobila trojne čevlje (Adidas, Salomon in Crocs), The North Face puhovko, Adidas športno kapo, usnjeno denarnico Luis Vuitton, Osprey nahrbtnik, Adidas trenirko, dve majici (Nike in Patagonia). Kako bomo to tovorili še ne vemo trenutno, verjetno bo treba kupiti še en kovček. Ima ga mimogrede že nagledanega :)

    Po silnem nakupovanju, obiščemo malo bolj zahodnjaški bar, ultimativni greh je, da si na hitro privoščimo eno pizzo, Jasmina še na uro masaže za 10 EUR in nazaj v hotel. Danes še ujamemo čajanko na terasi, strežejo palačinke, pasijonko, čaj, sokove, strnjenko. Preden gremo danes na bazen, še bo mlada popotnica malo “igrala” tetris in zlagala v kovček, sicer pa moramo vsi spakirat, ker jutri ob 9.30 krenemo proti letališču in letimo za Da Nang. Od tam pa v prelepi Hoi An.

    Tukaj pa so tudi moderne zadeve, ki jih je potrebno omeniti, pa se nismo odpravili tja. Landmark 81 je recimo najvišja stavba v Vietnamu in ena najvišjih v jugovzhodni Aziji. Je nebotičnik z večnamensko uporabo, ki se nahaja v prestižnem naselju Vinhomes Central Park ob reki Saigon. Ime "Landmark 81" izhaja iz števila nadstropij - ima 81 nadstropij. Saigon Skydeck je razgledna ploščad na 49. nadstropju Landmark 81. Je najvišja razgledna točka v Ho Chi Minh Cityju in ponuja 360-stopinjske panoramske poglede na mesto, reko Saigon in okolico. Od lani imajo tudi metro, kar je novo tukaj. Cena razglednih ploščadi je cca 30 EUR po glavi in glede na oblačno vreme in smog, je to malce preveč. Pa tudi noge moramo počivati, saj smo šele na tretjini poti.

    Skratka, mesto se neverjetno razvija in veselimo se, da jutri počasi stopimo stran od tega “kaosa” in gremo v bolj umirjen in verjetno lepši del potovanja.
    Read more

  • Ho Chi Minh City - Hoi An

    February 16 in Vietnam ⋅ ☀️ 26 °C

    Poslavljamo se od Ho Chi Minh Citya. Včeraj smo imeli ob večeru na bazenu še kar večerjo na terasi, danes pa po zajtrku odhajamo na letališče. Glede na cene notranjih letov in kako hitro premagaš ne ravno male razdalje tukaj, je letalo najboljša opcija. Mnogo cenejši vlak ali avtobus bi pot trajala lahko tudi do 16 ur, preko noči, mi pa bomo v uri in pol pristali v mestu Da Nang, od koder nas potem še cca 25 km loči od mesteca Hoi An.

    Da Nang je večje obalno mesto v osrednjem Vietnamu, znano po svojih čudovitih plažah, modernem razvoju in bližini naravnih in kulturnih znamenitosti. Ima kilometre peščenih plaž. Ima tudi veliko mostov. Najbolj znan je most čez reko Han, t.i. Zmajev most, kjer ob nedeljah zvečer vedno zgodi show z bruhanjem ognja in vode. Samo mesto je sicer še eno moderno obmorsko mesto, mi pa bomo raje nadaljevali v prelepi Hoi An. Hoi An je izjemno dobro ohranil svojo starodavno arhitekturo, ki je mešanica vietnamskih, kitajskih, japonskih in evropskih vplivov. Staro mestno jedro je polno ozkih ulic, starodavnih hiš, templjev, pagod in trgovskih hiš. Hoi An je znan po svojem romantičnem in slikovitem vzdušju, zlasti zvečer, ko staro mesto osvetlijo pisane laterne. Prav tako je raj za krojaštvo. Na stotine krojačev ponuja izdelavo oblačil po meri, čevljev in usnjenih izdelkov po ugodnih cenah. Morda pa si damo kaj zašit :).

    In tisto kar nas tudi veseli, Hoi An je znan po svoji okusni lokalni kuhinji, ki vključuje specialitete, kot so cao lầu (rezanci s svinjino in zelenjavo), bánh mì (vietnamski sendvič) in white rose dumplings.

    Pot poteka brez težav, let zamudi slabih 10 minut, prtljaga je z nami, vse super. Vietnam Airlines je naša izbira, čeprav so morda malenkost dražji kot ostali, ampak po ocenah je edina izbira glede na zanesljivost. Ko izstopimo iz letališča nas že čaka naš prevoz, slaba ura je do mesta Hoi An, vmes pa lahko gledamo kako se razvija Vietnam. Očitno je ostala grandioznost komunističnih gradenj, ampak tokrat verjetno s tujim kapitalom, ker kaj takega še nismo videli. Kilometri in kilometri ograj, kjer se zidajo MEGA resorti, tisti, ki že stojijo, so praktično veliki kot male vasi. Ob obali morje, na drugi strani pa luksuzni golf resorti, en zraven drugega. Golfa tu ne bomo igrali, ampak je pa noro. Predstavljajte si recimo Grand hotel Bernardin v Portorožu, tukaj rastejo resorti, ki bodo imeli 8 ali več tako velikih stavb znotraj enega resorta. In ja, Da Nang, most z zmajem smo videli, ko smo se peljali mimo, mesto pa je ena dolga ravna črta hotelov, resortov, kot neki mega moderni in mega veliki Rimini.

    In pridemo v Hoi An. Res je minilo 18 let odkar sem bil prvič tukaj, ampak kaj so naredili. Ne spomnim se, če so takrat kje imeli pizzerije, no, zdaj so, samo da še gyros in kebab kje vidim, pa dvignem roke od potovanj :) Zadnjih par korakov naredimo peš, ker nas zaradi priprave na nočni market niso spustili z avtom noter. Ko prispemo v hotel imamo 15 minut navdušenega predavanja gospodične Lily, ki je najbolj srečna, da smo pri njih. Vse nam pove, obrazloži, vmes ponudi vse možne izlete, na vprašanje, če dobimo kakšen popust, če jih več rezerviramo odvrne in nam pove, da so že med bolj cenejšimi. Na vprašanje, da je transfer do letališča 4 EUR ceneje pri ponudbi turističnih agencij, pove, da zato, ker bodo nas peljali z boljšim avtom :).Težko zmagaš :).

    Soba pa je velika, čista, sami smo na vrhu, zraven imamo bazen, teraso. Vse super. In končno gremo v stari del mesta, par korakov stran od hotela in naletimo na mravljišče. Nora gneča, vsepovsod stojnice, lokali ob nabrežju polni, vsi sami influencerji, slikajo se leže, ne vem v kaki pozi vse , na mostu, na nabrežju, skratka nabito polno. Baje, ker je nedelja in upam, da bo od jutri naprej bolje. Pojemo odlično pozno kosilo na strehi ene restavracije, ki gleda na reko, dočakamo mrak in vidimo te lučke in lanterne na reki. Je lepo, ne morem pa se znebiti občutka, da so iz vsega naredili en velik “tourist trap”. To silno spuščanje lanternic, ki jih moraš kupiti posebej. Vožnja s čolnom po reki, ki traja celih 10 minut, stane skoraj 10 EUR po glavi. Odločno ne.

    Potem se pa sprehodimo še po notranjih ulicah starega mesta, kjer je občutno manj gneče in tisti pravi, sproščeni občutek tega magičnega mesta. Še ima dušo, morda bo bolje, ko se jutri zbudimo v jutro, brez vseh turistov, ki so prišli gledat lučke. Dolg dan je bil, tukaj ostanemo kar nekaj dni, z izleti, ki nas čakajo še zraven. Dogovorimo se za obisk Ba Na Hills, My Son svetišča, Marble mountains, kakšen dan pa si bomo pustili za počitek in uživanje v upam da bolj “praznem” Hoi Anu.
    Read more

  • Ba Na Hills

    February 17 in Vietnam ⋅ ☀️ 26 °C

    Pa je že minilo praktično sedem dni. Presrečna Lily, ki nam je še včeraj veselo pobrala 136 USD za izlete v sredo in četrtek, ker gremo danes na Ba Na Hills, nam je pripravila zajtrk že ob 7.15. Ob 7.35 pa nas že pridejo iskati za izlet. Zajtrk je bil manj bogat kot v prejšnjem hotelu, smo pa spoznali Ano in Elso :), tak so si dale punce vzdevke, ker si pri izgovorjavi njihovih imen lahko polomiš jezik in dobiš vnetje grla.

    Ba Na Hills torej, so edinstvena in zanimiva destinacija v osrednjem Vietnamu, nedaleč od Da Nanga in Hoi Ana. To je gorsko letovišče in zabaviščni park, ki se nahaja v gorovju Truong Son, približno 40 km zahodno od Da Nanga. Znano je po hladnejšem podnebju, slikovitih razgledih, Zlatem mostu (Golden Bridge), francoski vasi in raznolikih zabaviščnih možnostih.Nahajajo se na nadmorski višini okoli 1.500 metrov, kar pomeni, da je tam precej hladneje kot v obalnem Da Nangu, z osvežujočim gorskim zrakom. Verjetno najbolj ikonična znamenitost Ba Na Hills je Zlati most, peš most, ki ga podpirata dve ogromni kamniti roki. Most ponuja spektakularne razglede na okoliško pokrajino in je postal svetovno znan zaradi svoje edinstvene arhitekture. V Ba Na Hills so poustvarili francosko vas iz 19. stoletja, z arhitekturo, restavracijami in trgovinami v francoskem slogu. To ustvari nenavadno in zanimivo vzdušje v tropskem Vietnamu.

    Velik zabaviščni park pa v zaprtih prostorih ponuja različne vožnje, igre in atrakcije za vse starosti, kar je odlično za družine in tiste, ki iščejo zabavo.Že vožnja z gondolo do Ba Na Hills je doživetje, saj ponuja spektakularne razglede na gore in gozdove. Ba Na Hills ima eno najdaljših enosmernih gondol na svetu.

    Ba Na Hills so Francozi ustanovili leta 1919 kot letovišče za francoske uradnike, ki so iskali pobeg pred vročino obale. Zgradili so vile, hotele in druge objekte v francoskem slogu. Po vietnamski vojni je letovišče propadlo in bilo zapuščeno. V zadnjih letih je bilo obnovljeno in preoblikovano v sodoben zabaviščni park in letovišče, ki je ohranilo nekatere elemente francoske arhitekture.

    Ni poceni sicer ta hec, 195 USD za nas tri, kar vključuje prevoz, vlečnico, vstop v park, kosilo. Doplača pa se vstop v muzej voščenih lutk, vstop v francosko vinsko klet z degustacijo vin, spust z Alpine coasterjem, kar je v bistvu enako kot sani na Rogli. In kakšen dan je to bil. Točno so nas pobrali, potem pa smo še pobirali dvojne v Da Nangu, kar nam je pot podaljšalo za vsaj slabo uro. Pridemo tja in se počasi začne. Vstop v park, prva gondola, vsaka kabina prejme 10 ljudi, tako da gre neverjetno hitro. Baje so v stanju spraviti gor, na 1478 m visoko, do 30.000 - 40.000 ljudi na dan. Pridemo do prve postaje in tukaj je prvi in verjetno največji “highlight”, Zlati most. 20 minut časa imamo, za slikanje, potem pa naprej. Most je lep, pač “must see” zadeva, če si tu, zdaj ko jim končno to nosi neverjetne številke turistov. Imamo v bistvu srečo, da se iz rahle meglice, razjasni, pa tudi ni pretirane gneče in naredimo nekaj lepih spominov.

    Nadaljujemo proti vinski kleti, kjer ne gremo noter, ker imamo tudi pri nas vinske kleti :), se pa sprehodimo po labirintu, vrtovih, do velikega Bude in potem čakanje ostalih. Eni pač nimajo obzira za skupino in gladko oni po svoje. Vodiču ni lahko.

    Ko se zberemo, na drugo vlečnico, ki nas pripelje do vrha in imamo kaj videti. Prvo do t.i. Francoske vasi, potem pa na kosilo. Dejansko se spustiš 6 nadstropij nižje po tekočih stopnicah, da prideš do mega restavracije, kjer ni da ni hrane, “all you can eat”. Edini problem je, da ti to vse vzame čas in najemo se relativno hitro, da nam je še ostalo dobri dve uri za prosto raziskovanje. Je kaj videti, vse je mega giga veliko, imajo muzej voščenih lutk, 11 EUR dodatno za nas tri, ni vredno. Vsi tam izgledajo kot da bi si jih naročil na Wishu ali Temuju. Hudo :)

    Nadaljuješ v “Fantasy park”, kjer je praktično v treh nadstropjih pod površjem en ogromen zabaviščni park s 4D, 5D in 360 stopinjskimi kino dvoranami, prosti pad, park dinozavrov, vožnja v “središče zemlje”, ni da ni. Samo čas rabiš, pa tudi kaki dong dodatno, ker nekatere stvari veselo sproti računajo. Super imajo zastavljeno, se velja učiti. Gremo nazaj v Francosko vas, se sprehodimo skozi srednjeveški sejem, pridemo do čisto prave bavarske pivnice, kjer točijo tudi zastonj pivo, vsi v “irharcah” hodijo in je tako kot mora biti :). Pot po parku nas pelje naprej do japonskega gradu, do vlaka, mi nas popelje v magic kingdom in lava mountain, ko se mimo steklene piramide, ki je kot v Louvru, vrnemo nazaj. Spustimo se po vlečnici, ki vozi direktno v dolino, spet 8 tekočih stopnic do mesta, kjer končno sedemo v avto, ki nas po dveh urah utrujene dostavi nazaj v Hoi An.

    In še kar gradijo, ko smo se vozili nazaj, gradnja se nadaljuje, mega projekti rastejo in prav zanimivo bo videti, kako bo to izgledalo čez nekaj let. Je impresivno, če ne zaradi zabaviščnega parka, samo zato, kar so tukaj naredili. Edino kaj bi spremenil je tole, da bi morda vseeno to naredil drugače, da bi si sam uredil prevoz do tja, kar se da zgodaj zjutraj in spustil bi tale “buffet” kosilo, da bi imel več časa in bolj v miru raziskovati vse skupaj.

    V Hoi Anu spet nočni market, gneča manjša kot včeraj, cene prijazne, ostanemo danes kar na tem našem otočku nasproti zgodovinskega dela mesta in pojemo super večerjo v lokalni restavraciji Madame Lau...lokalne specialitete kot so Cau Lau, White Roses, kokosov sladoled z ananasom, to se cene gibljejo tukaj med 1-3 EUR. Pijača med 1-3 EUR. Odlično.

    Jutri je dan samo za Hoi An, danes pa je počasi čas za počitek.
    Read more

  • Hoi An

    February 18 in Vietnam ⋅ ☁️ 24 °C

    Danes pa “prosti dan”. Dalj spimo, danes vse na “easy”. Po zajtrku se odpravimo izgubljati po ulicah čarobnega Hoi Ana. Hoi An, znan kot mesto lantern, krojačev in čarobnosti. Dragulj osrednjega Vietnama, mesto, ki očara s svojo starodavno lepoto, romantičnim vzdušjem in bogato kulturo. Ko se sprehodite po ozkih ulicah starega mestnega jedra, ki je pod zaščito Unesca, se počutite, kot da ste se vrnili v preteklost. Pisane laterne, ki se lesketajo nad starimi hišami, vonj okusne vietnamske hrane in prijazni domačini ustvarijo nepozabno doživetje. Hoi An ni le mesto za oglede znamenitosti, temveč doživetje za vse čute. Hoi An ponuja edinstveno mešanico zgodovine, kulture, narave in sprostitve. Staro mestno jedro Hoi Ana je izjemno dobro ohranjeno trgovsko mesto iz 15. do 19. stoletja. Arhitektura je mešanica vietnamskih, kitajskih, japonskih in evropskih vplivov, kar ustvarja edinstveno in slikovito podobo. Je najbolj romantično mesto v Vietnamu, še posebej zvečer, ko se prižgejo tisoče pisanih lantern. Sprehod po osvetljenih ulicah ob reki Thu Bon je nepozabno doživetje. Znan je po svoji krojaški tradiciji. Na stotine krojačev ponuja oblačila po meri po ugodnih cenah. (moška obleka med 150 - 200 USD, po meri). Blizu sta plaži An Bang in Cua Dai le nekaj kilometrov oddaljeni od starega mesta. Vmes pa riževa polja. Tu je tudi ikonični Japonski pokriti most, ki je eden od simbolov Hoi Ana, drugi pa je Fujian Assembly Hall.

    Dopoldne v mestu je pravljično, počasi se prebuja, nobene gneče in prometa, res užitek se sprehajati po teh slikovitih ulicah, celotno vzdušje tukaj je posebno, bolj umirjeno. Vsepovsod nam hočejo kaj prodati, vsem smo prva stranka in za srečo hočejo uspeti s prvo prodajo dneva, cene, ki so v bistvu že tako nizke, hitro padajo, tako da dobim denarnico iz pravega usnja za 10 EUR recimo in tako naprej. Jasmina poskusi z nakupom usnjenih škornjev po meri, ki so iz prve cene 65 USD, po izbiri usnja poskočili na 200 USD (kar je še vedno dokaj dobra cena), nakar smo rekli, da je preveč, začeli odhajat in je cena padla na 80 USD. Nismo jih kupili, še imamo čas sicer. Vmes mini odmor na njihovo kavo z jajčno kremo, ati pije pivo, hči mango smoothie, vse na “easy”. Celo prvič na tem potovanju srečamo slovensko družino iz Dolenjske, ki se niso kregali, kar je tudi prvič. Izmenjamo par besed, oni imajo obratno pot kot mi in izvemo, da bo sever na katerega še gremo sicer bolj hladen, ampak še cenejši. To je super informacija. Nadaljujemo skozi uličice, gremo na odlično kosilo, kjer si lepo zvijamo svoje zavitke z različno hrano in nazaj na počitek v hotel in kakšno osvežitev na bazenu ob sobi. Jasmina še vmes na masažo.

    Potem pa prvi dež tukaj in pravi čas za ogled začetka druge sezone Skrito v raju :) Spočijemo si, ker nas jutri čaka nov izlet. Ob dežju še naredimo plan kam danes na večerjo in tudi okvirni plan za oglede v Hanoiu. Čas dobro porabljen. Počasi na sprehod in večerjo, jutri pa spet raziskujemo.
    Read more

  • My Son Sanctuary

    February 19 in Vietnam ⋅ ☁️ 25 °C

    Nov dan, nov izlet. Po hitrem zajtrku je čas za izlet v My Son Sanctuary. To je v bistvu Vietnamski Angkor Wat. Skrito med bujnimi zelenimi griči osrednjega Vietnama, svetišče My Son stoji kot dokaz bogate kulturne in zgodovinske dediščine kraljestva Champa. To Unescovo svetovno dediščino, ki se nahaja le slabo uro od Hoi Ana, morajo obiskati vsi navdušenci zgodovine in popotniki, ki želijo vpogled v starodavno vietnamsko preteklost. S svojimi zapletenimi hindujskimi tempeljskimi strukturami, duhovnim ambientom in dih jemajočim naravnim okoljem, svetišče My Son ponuja fascinantno potovanje v srce arhitekture in kulture Cham.

    Ob prihodu v My Son Sanctuary nas je pozdravil kompleks starodavnih ruševin, ki so raztresene po bujni džungli. Svetišče je organizirano v več skupin tempeljskih ruševin, od katerih je vsaka označena s črkami, kot so A, B, C in D. Vsaka skupina ponuja edinstven vpogled v arhitekturne sloge in versko prepričanje kraljestva Champa. Osrednji del svetišča je delno obnovljen tempelj A1, ki je bil nekoč monumentalna 28 metrov visoka struktura, zgrajena v 10. stoletju. Bil je edini tempelj v kompleksu z dvoje glavnimi vrati, odprtimi proti vzhodu in zahodu, in obdan s šestimi manjšimi templji, posvečenimi smernim bogovom (dikpalakas). Svetišče je bilo posvečeno Bhadreshvari, inkarnaciji Šive, ki so jo častili kot boga kraljestva Champa. Arhitektura prikazuje zapleteno zidavo iz opeke in rezbarije iz peščenjaka z motivi, ki prikazujejo hindujsko mitologijo. So tudi še odkriti deli ampak baje bo trajalo še leta, da bo odprto za turizem, ker baje še danes niso od tam počistili vseh min iz njihove vojne.

    Smo pa danes imeli tudi vmes dober naliv in smo doživeli tudi malo tropskega toplega dežja. Kupili pelerine za 15.000 dongov, kar je cca. 60 centov. Za zaščito so opravile svoje delo, pa malo barve pustile na koži, ampak vse v redu. Po ogledu smo nadaljevali na kosilo, tokrat pri lokalni družini. Dobro in očitno tipično kosilo, naprej pa še potem na vožnjo z barko po reki. Lesena barka, ki jo je vleklo na levo stran, malo smo se peljali, skoraj do Hoi Ana po reki, morda bi bilo bolje in lepše, če ne bi pršilo in da bi bilo bolj toplo. Ko smo pristali, so nas dostavili do hotela in današnji ogled je s tem zaključen. Počasi se jasni, kaže se sonce, malo poležimo in kasneje spet na izgubljanje v čarobne ulice Hoi Ana.

    Se kar nabere ljudi popoldne in sprehod nas pelje ob nabrežju do Tam Tam Caffe, kjer si ati privošči ta pravi Banh Mi sendvič za 1.8 EUR, punce pa pasijonka in kokosov sladoled in popečene banane s kokosom in sladoledom, res dobro. Naprej še skozi mesto in na večerjo ob partiji Remija zaključimo z fino večerjo, spet pri Madam Lau. Mojito stane 1.8 EUR, odlično. Jutri nov izlet, Marble mountains so jutri na programu, zato počasi ležemo k počitku.
    Read more

  • Marble Mountains - Monkey Mountain

    February 20 in Vietnam ⋅ ☁️ 25 °C

    Jutranja rutina, Ana in Elsa nas kot vsako jutro vedno skupaj prideta pozdravit. Zajtrk in že je čas za nov izlet. Danes gremo na Marble Mountains, Monkey Mountain in Lady Buddha. Po nas pride mini vodička, prijazna, srečna za njeno ekipo mednarodnih turistov. Lepo je, ko so te ljudje vedno veseli. Dobrih 30 minut vožnje in že smo pod vznožjem.

    Marmorna gorovja so nekaj kilometrov južno od Da Nanga, kjer se dviguje skupina petih marmornih in apnenčastih gričev, znanih kot Marmorna gorovja. Vsak hrib je poimenovan po enem od petih elementov - voda, les, ogenj, kovina in zemlja in so prežeti z zgodovino, kulturo in osupljivo naravno lepoto. Ko se vzpenjaš po stopnicah, vklesanih v goro Thuy Son (Vodna gora), največjo in najbolj obiskano, sproti odkrivaš pagode, templje in jame, skrite v notranjosti. Raziskovanje jam, kot sta Huyen Khong in Van Thong, je kot vstop v naravno umetniško galerijo, okrašeno s stalaktiti, stalagniti in svetišči. S panoramskih razglednih točk pa se razprostira dih jemajoč pogled na obalo Da Nang in okoliško pokrajino.

    Za edinstveno in nekoliko srhljivo izkušnjo pa še v jamo Am Phu, ki se nahaja znotraj Marmornih gorovij. Jama Am Phu, kar v prevodu pomeni "peklenska jama", ponazarja budistično predstavo pekla in nebes.Ko vstopite v jamo, se znajdete v labirintu temnih prehodov, osvetljenih s pisano umetno svetlobo, ki ustvarja dramatično in atmosferično vzdušje. Jama je razdeljena na dva dela: pekel in nebesa. V peklenskem delu vidimo grozljive prizore grešnikov, ki so kaznovani za svoje grehe, medtem ko nebeški del prikazuje umirjeno in mirno okolje. Jama Am Phu je fascinantna, čeprav včasih vznemirjujoča izkušnja, ki ponuja vpogled v vietnamsko budistično kulturo in verovanja. Je pa v “nebesa” težje priti, saj prehodiš po in v tej gori 500 stopnic. In to tistih, neenakomernih, visokih. Lep izziv za skoraj 50 let stara kolena. Vsekakor je izredno zanimivo doživeti, sprehod znotraj gore, z vsemi jamami, z kipom Bude v praktično vsaki jami. Vmes še vidimo nekaj pagod, kjer živijo tudi menihi, pa vsem je najbolj všeč “happy Buddha”, vsake toliko me kdo po trebuhu poboža. Za srečo :)

    Nadaljujemo do proizvodnje marmornih kipov. Dejansko jih večinoma še vedno delajo na roko in vidimo vrste zloženih skulptur. In to niso male stvari, to so lahko tudi tono ali več težke skulpture. Nekako 4 metre velika Lady Buddha stane 7000 USD. Delali pa so jo eno leto. O stroških pošiljanja nisem spraševal raje.

    Kosilo spet pri bližnji lokalni družini, podobno a morda celo bolj okusno kot včeraj. In potem še naprej proti Monkey Mountain.Monkey Mountain je polotok Son Tra, lokalno imenovan Monkey Mountain in se veličastno dviguje nad Da Nangom in ponuja osupljive razglede na mesto, obalo in okoliške gore. Ime je dobil po redkih opicah rdečih nog, ki domujejo na polotoku, čeprav jih je danes težje opaziti. Glavna znamenitost Monkey Mountain je Linh Ung Pagoda, ki je dom mogočnega kipa Lady Buddha, ki se dviga na 67 metrov višine. Ta impozantna bela statua, ki gleda na morje, je postala simbol Da Nanga in pomembno romarsko mesto. Poleg duhovnega pomena, Monkey Mountain ponuja tudi čudovite pohodniške poti in razgledne točke, kot je vrh Ban Co, ki ponuja panoramske razglede. Vidimo ogromen kip Lady Buddha, ki je resnično impozanten, sploh ko stojiš pod njim, si res miniatura. Ob vseh bonsai drevesih je tukaj tudi krasna pagoda Lingh Ung in prekrasen pogled na morje, plažo in panoramo Da Nanga. In seveda opice, prosto hodijo, brskajo po smeteh, se nastavljajo in se med seboj igrajo. Kar nekaj jih vidimo, nobena od njih pa ni bila nič agresivna ali, da bi jo zanimala kakšna sončna očala, kot smo že kje drugje v Aziji videli. Mi jih lepo slikamo, one delajo to kar delajo in vsi zadovoljni.

    Ko končamo še tukaj, smo po 45 minutah nazaj v Hoi Anu. V marketu na poti do hotela še kupimo rum in viski, oboje za ceno 80.000 dongov, kar je cca. 3 EUR, za 375 ml. Malo, za starše pobožat :) Danes je bil izlet za našo najstnico bolj zanimiv in po vročem dnevu se le osvežimo v bazenu. Zvečer pa ulična hrana, odličen lepljiv mango riž in še kaj.
    Read more