- Show trip
- Add to bucket listRemove from bucket list
- Share
- Day 1
- Tuesday, February 11, 2025
- ☁️ 5 °C
- Altitude: 101 m
CroatiaZagreb Airport45°44’28” N 16°4’52” E
Zagreb - Istanbul

Leto je naokrog in spet je čas za naše "veliko" potovanje. Pred 5 leti, smo morali Vietnam odpovedati praktično par dni pred odhodom, ker se je zgodil Covid. Zdaj, smo končno dočakali. Sam se vračam v Vietnam po 18 letih, prvič sem bil tam leta 2007 in do danes, pri vseh destinacijah, ki smo jih obiskali, še vedno povem, da mi je v spominu ostala njihova fenomenalna hrana. Vietnam je poseben in verjamem, da se je v 18 letih marsikaj spremenilo, verjetno je postal moderen, dražji kot je bil "eno polnoletnost" nazaj, ampak vseeno komaj čakamo.
Vietnam torej, država v jugovzhodni Aziji, z dolgo in bogato zgodovino, živahno kulturo in osupljivo naravno lepoto. Vietnam ima več kot 3.400 kilometrov obale, ki sega ob Južnem kitajskem morju. Vietnamska kultura je močno prepletena s kitajskimi, francoskimi in drugimi vplivi, hkrati pa ohranja edinstvene tradicije. Budizem je prevladujoča religija, pomembni pa so tudi konfucianizem, taoizem in lokalna verovanja.
Poleg vseh naravnih lepot, ki jih bomo doživeli, pa se veselimo tudi njihove kave in predvsem hrane, ribja omaka (nuoc mam), Pho (juha z rezanci), nem (spomladanski zavitki) in banh mi (vietnamski sendvič), ter seveda vse lokalne dobrote kot so White Roses, Bun Cha in tako naprej.
Plan je narejen, danes iz Zagreba v Istanbul, ponoči prestopimo in jutri pristanemo v Ho Chi Minh Cityu. Samo da bo šlo vse po planu!
Na letališču ko čakamo na check in srečamo slučajno slovensko -hrvaški par, in igra naključij je, da sta lani bila ona dva v Vietnamu, letos gresta pa na Filipine, kjer smo bili lani. Dolgo čakanje hitro mine, ko izmenjavamo informacije in vtise. Kmalu odrinemo, jutri pa že Vietnam.Read more
- Show trip
- Add to bucket listRemove from bucket list
- Share
- Day 2
- Wednesday, February 12, 2025
- ⛅ 32 °C
- Altitude: 16 m
VietnamQuận Một10°46’51” N 106°41’45” E
Istanbul - Ho Chi Minh City

In prvi, krajši del poti je za nami. Pristanemo v Istanbulu, spet so nas lepo nahranili, čez eno uro že boarding za Ho Chi Minh City. Tokrat je bolj prijazno, saj ne rabimo menjavat terminala, samo prestavili smo se iz vrat B18 na B4 in čakamo na letalo, ki nas bo v slabih desetih urah pripeljalo na cilj.
Ho Chi Minh City, prej znano kot Saigon, je živahna metropola v južnem Vietnamu. Je največje mesto v Vietnamu in služi kot gospodarsko in finančno središče. Mesto je fascinantna mešanica modernih nebotičnikov in tradicionalne vietnamske kulture. Po razdelitvi Vietnama je Saigon postal glavno mesto Južnega Vietnama. Mesto so leta 1975 zavzele severnovietnamske sile, kar je zaznamovalo konec vietnamske vojne. Preimenovano je bilo v Ho Chi Minh City v čast komunističnega voditelja Ho Chi Minha.
Čakajo nas elegantne poslovne stavbe ob zgodovinskih templjih in živahnih tržnicah.Vedno žive ulice z motorji, uličnimi prodajalci in nenehnim pretokom ljudi. Komaj čakamo ta raj za ulično hrano. Na skoraj vsakem vogalu bomo uživali neverjetno in cenovno ugodno vietnamsko kulinariko, od pho in banh mi sendvičev, do svežih spomladanskih zavitkov in morskih sadežev.
Vietnam je tudi znan po svoji kavi, Ho Chi Minh City pa ima cvetočo kulturo kavarn. In kako dobra je ta kava. Vse to in še mnogo več, čez dobrih 10 ur.
In končno, smo tukaj. Pol ure da pridemo skozi imigracijski postopek in torbe nas že čakajo. Samo ven iz letališča in čaka nas že prevoz do hotela. Dobrih 45 minut skozi ta kaotični promet in občudujemo to metropolo. Kako se je to spremenilo v 18 letih. To je sedaj moderna metropola, glede na to kar smo že vse videli, celo lahko rečem, da je čisto. V hotelu nas sprejmejo z ledenim čajem iz limonske trave in ingverja, soba čista, vse je brez pripomb. Pot nas je malo utrudila, tudi časovna razlika, ampak naredimo še krajši sprehod mimo palače neodvisnosti do food marketa, kjer si privoščimo prvo večerjo. Hrane ogromno, cene sicer verjetno malo višje (med 3-4 eur) na jed, pivo 1 eur, ampak danes si zaslužimo vse. Dobro se najemo, nazaj v hotel in še osvežitev v hotelskem bazenu na vrhu in počasi je čas za počitek. Jutri pa celodnevno raziskovanje Ho Chi Minh Citya.Read more
- Show trip
- Add to bucket listRemove from bucket list
- Share
- Day 3
- Thursday, February 13, 2025 at 5:42 PM
- ☁️ 29 °C
- Altitude: 16 m
VietnamQuận Một10°46’50” N 106°41’46” E
Ho Chi Minh City

Naspimo se dobro, jutri bo že odlično kar se tiče časovne razlike. Zajtrk v hotelu je izboren, juhice pho, jajca, rezanci, riževi zavitki, vietnamska kava, sveži sokovi, pečeni cmočki, ni da ni…okrepčamo se in čas je za raziskovanje. Par korakov stran od hotela imamo Palačo neodvisnosti in Muzej ostankov vojne.
Palača neodvisnosti, prej znana kot Norodomova palača, je bila zgrajena na mestu nekdanje Norodomove palače, ki je bila rezidenca francoskega generalnega guvernerja Kočinčine. Palača je bila dokončana leta 1966 in je služila kot dom in delovno mesto predsednika Južnega Vietnama med vietnamsko vojno. Znamenita je po tem, da so se tanki Severnega Vietnama prebili skozi njena vrata 30. aprila 1975, kar je označilo konec vojne in padec Saigona.Palača je primer arhitekture iz 1960-ih let, zasnovana v modernističnem slogu z vietnamskimi elementi. Ima pet nadstropij, vključno s kletjo, in obsega različne sobe, kot so predsedniške pisarne, kabinetna dvorana, banketna dvorana in bivalni prostori, tudi bunker smo videli. Pa kuhinjo, kjer so že takrat imeli robota za mesenje testa. Notranjost je ohranjena tako, kot je bila leta 1975, kar obiskovalcem omogoča vpogled v življenje in delovanje južnovietnamske vlade. Simbolizira konec vietnamske vojne.
Po ogledu smo nadaljevali do Muzeja vojnih ostankov. Muzej vojnih ostankov je eden najbolj obiskanih muzejev v Vietnamu. Posvečen je dokumentiranju grozot vietnamske vojne in njenih posledic. Muzej prikazuje vojno iz vietnamskega vidika, s poudarkom na trpljenju civilistov in uničenju, ki ga je vojna povzročila. In ja, grozno, ko to vidiš in se zamisliš, nikoli ne moreš “kupiti” ameriško “uvažanje” demokracije. Tu pa so imeli očitno poligon za testiranje vojnih sredstev in del o napalmu in kemičnih orožjih agenta Orange je najbolj krut. Baje še po 4 generacijah, še danes ostajajo posledice.
Nadaljujemo bolj veselo, popijemo kavo in naprej do Katedrale Notre Dame, ki pa jo prenavljajo in jo vidimo odeto v gradbene odre. Sicer je katedrala Notre Dame ikonična znamenitost Ho Chi Minh Cityja in pomemben primer francoske kolonialne arhitekture. Preko ceste pa vstopimo v pošto v Saigonu, ki je še en izjemen primer francoske kolonialne arhitekture v mestu. Zgrajena je bila med letoma 1886 in 1891 po načrtih Gustava Eiffela, istega inženirja, ki je zasnoval Eifflov stolp v Parizu. V notranjosti so še vedno ohranjeni stari telefonski kioski, leseni pulti in zemljevidi Vietnama. Ker se je tako delalo včasih, pošljemo tudi klasične razglednice. Kdaj bodo prišle do naslovnikov, pa bomo še videli.
Pohajanje po mestu nas vodi do spomenika strica Hoja, do Saigon opera house in naprej do “kavarniške stavbe”. Kavarniška stavba je unikatna in priljubljena atrakcija v Ho Chi Minh Cityju. Gre za staro stanovanjsko stavbo v središču mesta, ki se je preoblikovala v vertikalno skupnost neodvisnih kavarn, butikov in majhnih trgovin. Vsako nadstropje in vsako stanovanje gosti drugačno kavarno, vsaka s svojim edinstvenim stilom, dekorjem in menijem. Izbirate lahko med tradicionalnimi vietnamskimi kavarnami, modernimi kavarnami s specialitetami, kavarnami s tematskim dekorjem in še več. Zanimiva izkušnja in super ideja in seveda posedimo in preizkušamo okuse. Naprej gremo skozi mesto do tržnice Ben Thanh, ki je ena najbolj znanih znamenitosti v Ho Chi Minh Cityju in simbol mesta. Je velika pokrita tržnica v okrožju 1, znana po svoji zgodovini, raznolikosti blaga in živahnem vzdušju. Ben Thanh je živahna in kaotična tržnica, ki ponuja pristno vietnamsko nakupovalno in kulinarično izkušnjo. Hrane nismo preizkušali, smo pa pogajalske sposobnosti. V bistvu kar uspešno, saj smo uspeli dobiti Crocse za 7 in 10 EUR, The North Face zimsko jakno za 23 EUR, ON športne copate za 33 EUR. Ko in če bomo imeli čas, bomo obiskali še kak drugi market, kjer so baje še boljše cene.
In ko končamo nakupovalni pohod, še odpešačimo skozi ta kaotični promet do Bui Vien walking street, najbolj znano ulico po lokalih in nočnem življenju. Cene navite, seveda polovico lokalov zaprtih, ker še ni večer, ampak dovolj za videti, spiti pivo in potem malce stran, odlično kosilo. Nazaj smo si privoščili taxi, preko aplikacije Grab, kar je njihova verzija Uberja. Celih 1,77 EUR nas je stala vožnja.
Po celem dnevu na nogah, je čas za počitek, sprostitev na bazenu na strehi hotela in potem še za eno fino večerjo. Neverjetno kako je to mesto postalo razvito. 18 let je minilo, uvedli so celo prehode za pešce, da je lažje preko ceste, da ne govorim o trgovinah znamk Luis Vuitton, Cartier in podobno. To je bilo takrat nepojemljivo, danes je tukaj eksplozija razvoja. Realno, Evropa je že zdavnaj ostala krepko zadaj, Azija nas bo “povozila”, oziroma nas je že. Jutri pa dan za izlet v Mekong delto.Read more
- Show trip
- Add to bucket listRemove from bucket list
- Share
- Day 4
- Friday, February 14, 2025
- ☀️ 31 °C
- Altitude: 17 m
VietnamQuận Một10°46’50” N 106°41’45” E
Vinh Trang pagoda in Mekong delta

Dobro jutro Vietnam :) Zgodnje vstajanje, zajtrk in ob 7.15 nas pridejo iskati za današnji celodnevni izlet. Pri izletih je treba biti tukaj malenkost previden, ker so cene kar različne in hitro lahko za enako stvar preplačaš. Cu Chi tunele iz vojne bomo izpustili, gremo pa na obvezen izlet v Mekong delto. Izlet nas je stal 61 EUR za vse tri (preko Getyourguide aplikacije), medtem, ko so nam v hotelu ponujali enako zadevo za 50 USD po glavi. Kar razlika.
Skratka, dve uri vožnje in prvo si ogledamo pagodo Vinh Trang, ki je ena največjih in najlepših pagod tukaj. Nahaja se v mestu My Tho, v provinci Tien Giang, ki je del delte Mekong. Je pomembna budistična pagoda in priljubljena turistična atrakcija zaradi svoje edinstvene arhitekture in mirnega vzdušja. Pagoda je znana po svojih velikih in impresivnih kipih Bude. Med njimi izstopajo kip sedečega Bude, kip ležečega Bude (ki je eden največjih ležečih Budov v Vietnamu) in kip prihajajočega Bude. Lepa pagoda in moj “brat” nasmejani Buda :)
Naslednji del izleta nadaljujemo do Mekong delte. To je regija v južnem Vietnamu, kjer se reka Mekong izliva v morje skozi mrežo rek, kanalov, močvirij in riževih polj. Je bogata in rodovitna regija, znana kot "riževa skleda Vietnama", saj proizvaja velik del vietnamskega riža in sadja. Ob obali delte Mekong se nahajajo mangrove in močvirja, ki so pomembni ekosistemi in nudijo zaščito pred erozijo obale. Enodnevni izlet ne omogoča, da bi videli plavajoče tržnice, ampak se moramo zadovoljiti z “mini” izvedbo. Prvo na ladjo, preko reke do Coconut island, kjer nam pokažejo lokalno kulturo, kako se delajo kokosovi bomboni in še kaj, poskusimo tudi kačje vino. Ker je vodostaj tako nizek, nas s tuk tuki peljejo do tistih najbolj ozkih kanalov, kjer se peljemo z lesenimi čolni. Vmes pa punci hranita ribe, krokodile, pojemo kosilo s klasično ribo, ki so jo enako stregli tudi 18 let nazaj. Nazaj grede še nam pokažejo čebele in dajo za poiskusit med, matični mleček. Jasmina se spet slika s pitonom in za konec še z golf avtkom do enega lokala, kjer nam postrežejo sadje in poslušamo še lokalno glasbo, v živo.
Morebiti čez 20 let tega ne bo več, ker se baje erozija dogaja dnevno, slana voda prodira po reki in je že baje samo 22 km oddaljena od otokov. Drevo duriana baje rabi 6 let po stiku s slano vodo, da si opomore in če se jim to zgodi, bo katastrofa. Že danes ljudje, ki tu živijo imajo velik problem s pitno vodo in ocena je, da bi se zaradi erozije, reka v roku 20 let lahko poplitvila na 20 cm, kar pomeni konec vsega tukaj. Nič kaj spodbudno.
Po dolgem in vročem dnevu končno nazaj v mesto, ampak namesto uro in pol, se nazaj zaradi nesreče na avtocesti vozimo 4 ure. Promet tukaj je kaotičen, 14 miljonov ljudi v mestu Ho Chi Minh City in od tega imajo baje 8 miljonov motorjev, ki vsak dan naredijo ulice nabito polne. Treba videti in doživeti.
Končno smo nazaj in prvo se moramo malo okrepčati, vdihnem pivo, naša najstnica najde svoje nove Adidas superge, za 23 EUR in potem kot se spodobi, na valentinovo večerjo gremo v Huang’s Kitchen. Vrhunska hrana, ko so nam prinesli hrano so nam pokazali kako se zvijajo zavitki iz riževega papirja, skratka izborno in kljub višjemu rangu, samo 31 EUR za nas tri. In ker je danes bil dan res dolg in smo utrujeni, nas Grab taxi pelje do hotela za 1.22 EUR. Lepo je biti miljonar :) (1 EUR = 26.000 vietnamskih dongov).
Jutri je bolj “prost” dan, počivamo, obisk še dveh tržnic je v planu, da se oblečemo in obujemo, hrana in bolj na “easy”. Potem nas čaka pa počasi prvi premik.Read more
- Show trip
- Add to bucket listRemove from bucket list
- Share
- Day 5
- Saturday, February 15, 2025 at 7:00 AM
- ⛅ 26 °C
- Altitude: 17 m
VietnamQuận Một10°46’50” N 106°41’45” E
Ho Chi Minh City

Good morning Vietnam ! Danes pa bo bolj na “lagano”, čeprav je kar nekaj stvari, ki bi jih lahko še oddelali. Po dobrem zajtrku bomo danes čuvali noge in danes bo Grab taxi tisti, ki bo pomagal premagovati razdalje.
Prvo danes na vrsti je Do Phu Cafe. Do Phu Café je kavarna v Ho Chi Minh Cityju, ki ima bogato zgodovino kot tajno skladišče orožja med vietnamsko vojno. Bila je prikrita baza, ki so jo uporabljale Specialne sile Saigona za shranjevanje orožja in načrtovanje operacij proti južnovietnamski vladi in ameriškim silam. V 1960-ih letih je bila hiša na ulici Vo Van Tan 250 izbrana kot tajno skladišče orožja zaradi svoje navidezno neopazne lokacije v naseljenem stanovanjskem območju. Hiša je bila prikrita kot običajna kavarna, kar je omogočalo, da se je orožje tihotapilo noter in ven neopazno. Skladišče orožja Do Phu je igralo ključno vlogo pri pripravi na ofenzivo Tet leta 1968, eno najbolj drznih in presenetljivih napadov Viet Conga med vojno. Orožje, shranjeno v tej kavarni, je bilo uporabljeno tudi za napad na Palačo neodvisnosti in ameriško veleposlaništvo v Saigonu. Skladišče orožja je ostalo skrivnost skozi vso vojno in ga niso odkrili do padca Saigona leta 1975. Kavarna ima skrite bunkerje v kleti, tajni prehod v višje nadstropje, skratka, zanimivo za videti. Cene ni, je ogled gratis, saj z tem verjetno zaslužijo več zaradi napitnine.
Potem še, baje med bolj ugodnimi, kar se cen tiče, Russian market. Kar je naša druga destinacija danes. Tržnica je najbolj znana po zimskih oblačilih, kot so jakne, plašči, kape, šali in rokavice, ki so primerni za hladnejše podnebje. To je precej nenavadno za tropski Vietnam, zato je ta tržnica edinstvena. Malo manjša, ampak ogromno stvari in prvi del izgubljanja med trgovci dobro prestanemo. Kava in naprej.
Da najdemo ali poskusimo najti vse želje, je druga tržnica danes Saigon square. Saigon Square je priljubljen nakupovalni center v Ho Chi Minh Cityju, znan kot "nakupovalni raj" med domačini in turisti. Saigon Square se razlikuje od tradicionalnih tržnic, saj je bolj sodoben nakupovalni center. Ima klimatizirane prostore in stojnice so urejene bolj kot v nakupovalnem centru, kar omogoča bolj udobno nakupovanje. Ampak, tukaj se najdejo več ali manj samo “luksuzne” znamke tipa Gucci, Louis Vuitton in kljub temu, da seveda to niso originali, nastavljajo trgovci cene nerazumno visoko, zato se od tukaj danes kar hitro umaknemo.
Vrnemo se preko ceste še na tržnico Ben Thanh, kjer pa se uspešno pogajamo tudi danes in več stvari kupimo za več kot pol cene manj. Hecno je, ker se praktično pogajaš za ceno ene ali dveh kav pri nas, saj nekatere cene že v startu postavijo tako nizko, da bi samo rekel vzamem. Ampak, tu je pogajanje del izkušnje.
Počasi je dovolj nakupovanja, mlada gospodična je za 160 EUR dobila trojne čevlje (Adidas, Salomon in Crocs), The North Face puhovko, Adidas športno kapo, usnjeno denarnico Luis Vuitton, Osprey nahrbtnik, Adidas trenirko, dve majici (Nike in Patagonia). Kako bomo to tovorili še ne vemo trenutno, verjetno bo treba kupiti še en kovček. Ima ga mimogrede že nagledanega :)
Po silnem nakupovanju, obiščemo malo bolj zahodnjaški bar, ultimativni greh je, da si na hitro privoščimo eno pizzo, Jasmina še na uro masaže za 10 EUR in nazaj v hotel. Danes še ujamemo čajanko na terasi, strežejo palačinke, pasijonko, čaj, sokove, strnjenko. Preden gremo danes na bazen, še bo mlada popotnica malo “igrala” tetris in zlagala v kovček, sicer pa moramo vsi spakirat, ker jutri ob 9.30 krenemo proti letališču in letimo za Da Nang. Od tam pa v prelepi Hoi An.
Tukaj pa so tudi moderne zadeve, ki jih je potrebno omeniti, pa se nismo odpravili tja. Landmark 81 je recimo najvišja stavba v Vietnamu in ena najvišjih v jugovzhodni Aziji. Je nebotičnik z večnamensko uporabo, ki se nahaja v prestižnem naselju Vinhomes Central Park ob reki Saigon. Ime "Landmark 81" izhaja iz števila nadstropij - ima 81 nadstropij. Saigon Skydeck je razgledna ploščad na 49. nadstropju Landmark 81. Je najvišja razgledna točka v Ho Chi Minh Cityju in ponuja 360-stopinjske panoramske poglede na mesto, reko Saigon in okolico. Od lani imajo tudi metro, kar je novo tukaj. Cena razglednih ploščadi je cca 30 EUR po glavi in glede na oblačno vreme in smog, je to malce preveč. Pa tudi noge moramo počivati, saj smo šele na tretjini poti.
Skratka, mesto se neverjetno razvija in veselimo se, da jutri počasi stopimo stran od tega “kaosa” in gremo v bolj umirjen in verjetno lepši del potovanja.Read more
- Show trip
- Add to bucket listRemove from bucket list
- Share
- Day 6
- Sunday, February 16, 2025
- ☀️ 26 °C
- Altitude: 6 m
VietnamHội An15°52’31” N 108°19’40” E
Ho Chi Minh City - Hoi An

Poslavljamo se od Ho Chi Minh Citya. Včeraj smo imeli ob večeru na bazenu še kar večerjo na terasi, danes pa po zajtrku odhajamo na letališče. Glede na cene notranjih letov in kako hitro premagaš ne ravno male razdalje tukaj, je letalo najboljša opcija. Mnogo cenejši vlak ali avtobus bi pot trajala lahko tudi do 16 ur, preko noči, mi pa bomo v uri in pol pristali v mestu Da Nang, od koder nas potem še cca 25 km loči od mesteca Hoi An.
Da Nang je večje obalno mesto v osrednjem Vietnamu, znano po svojih čudovitih plažah, modernem razvoju in bližini naravnih in kulturnih znamenitosti. Ima kilometre peščenih plaž. Ima tudi veliko mostov. Najbolj znan je most čez reko Han, t.i. Zmajev most, kjer ob nedeljah zvečer vedno zgodi show z bruhanjem ognja in vode. Samo mesto je sicer še eno moderno obmorsko mesto, mi pa bomo raje nadaljevali v prelepi Hoi An. Hoi An je izjemno dobro ohranil svojo starodavno arhitekturo, ki je mešanica vietnamskih, kitajskih, japonskih in evropskih vplivov. Staro mestno jedro je polno ozkih ulic, starodavnih hiš, templjev, pagod in trgovskih hiš. Hoi An je znan po svojem romantičnem in slikovitem vzdušju, zlasti zvečer, ko staro mesto osvetlijo pisane laterne. Prav tako je raj za krojaštvo. Na stotine krojačev ponuja izdelavo oblačil po meri, čevljev in usnjenih izdelkov po ugodnih cenah. Morda pa si damo kaj zašit :).
In tisto kar nas tudi veseli, Hoi An je znan po svoji okusni lokalni kuhinji, ki vključuje specialitete, kot so cao lầu (rezanci s svinjino in zelenjavo), bánh mì (vietnamski sendvič) in white rose dumplings.
Pot poteka brez težav, let zamudi slabih 10 minut, prtljaga je z nami, vse super. Vietnam Airlines je naša izbira, čeprav so morda malenkost dražji kot ostali, ampak po ocenah je edina izbira glede na zanesljivost. Ko izstopimo iz letališča nas že čaka naš prevoz, slaba ura je do mesta Hoi An, vmes pa lahko gledamo kako se razvija Vietnam. Očitno je ostala grandioznost komunističnih gradenj, ampak tokrat verjetno s tujim kapitalom, ker kaj takega še nismo videli. Kilometri in kilometri ograj, kjer se zidajo MEGA resorti, tisti, ki že stojijo, so praktično veliki kot male vasi. Ob obali morje, na drugi strani pa luksuzni golf resorti, en zraven drugega. Golfa tu ne bomo igrali, ampak je pa noro. Predstavljajte si recimo Grand hotel Bernardin v Portorožu, tukaj rastejo resorti, ki bodo imeli 8 ali več tako velikih stavb znotraj enega resorta. In ja, Da Nang, most z zmajem smo videli, ko smo se peljali mimo, mesto pa je ena dolga ravna črta hotelov, resortov, kot neki mega moderni in mega veliki Rimini.
In pridemo v Hoi An. Res je minilo 18 let odkar sem bil prvič tukaj, ampak kaj so naredili. Ne spomnim se, če so takrat kje imeli pizzerije, no, zdaj so, samo da še gyros in kebab kje vidim, pa dvignem roke od potovanj :) Zadnjih par korakov naredimo peš, ker nas zaradi priprave na nočni market niso spustili z avtom noter. Ko prispemo v hotel imamo 15 minut navdušenega predavanja gospodične Lily, ki je najbolj srečna, da smo pri njih. Vse nam pove, obrazloži, vmes ponudi vse možne izlete, na vprašanje, če dobimo kakšen popust, če jih več rezerviramo odvrne in nam pove, da so že med bolj cenejšimi. Na vprašanje, da je transfer do letališča 4 EUR ceneje pri ponudbi turističnih agencij, pove, da zato, ker bodo nas peljali z boljšim avtom :).Težko zmagaš :).
Soba pa je velika, čista, sami smo na vrhu, zraven imamo bazen, teraso. Vse super. In končno gremo v stari del mesta, par korakov stran od hotela in naletimo na mravljišče. Nora gneča, vsepovsod stojnice, lokali ob nabrežju polni, vsi sami influencerji, slikajo se leže, ne vem v kaki pozi vse , na mostu, na nabrežju, skratka nabito polno. Baje, ker je nedelja in upam, da bo od jutri naprej bolje. Pojemo odlično pozno kosilo na strehi ene restavracije, ki gleda na reko, dočakamo mrak in vidimo te lučke in lanterne na reki. Je lepo, ne morem pa se znebiti občutka, da so iz vsega naredili en velik “tourist trap”. To silno spuščanje lanternic, ki jih moraš kupiti posebej. Vožnja s čolnom po reki, ki traja celih 10 minut, stane skoraj 10 EUR po glavi. Odločno ne.
Potem se pa sprehodimo še po notranjih ulicah starega mesta, kjer je občutno manj gneče in tisti pravi, sproščeni občutek tega magičnega mesta. Še ima dušo, morda bo bolje, ko se jutri zbudimo v jutro, brez vseh turistov, ki so prišli gledat lučke. Dolg dan je bil, tukaj ostanemo kar nekaj dni, z izleti, ki nas čakajo še zraven. Dogovorimo se za obisk Ba Na Hills, My Son svetišča, Marble mountains, kakšen dan pa si bomo pustili za počitek in uživanje v upam da bolj “praznem” Hoi Anu.Read more
- Show trip
- Add to bucket listRemove from bucket list
- Share
- Day 7
- Monday, February 17, 2025
- ☀️ 26 °C
- Altitude: 6 m
VietnamHội An15°52’31” N 108°19’40” E
Ba Na Hills

Pa je že minilo praktično sedem dni. Presrečna Lily, ki nam je še včeraj veselo pobrala 136 USD za izlete v sredo in četrtek, ker gremo danes na Ba Na Hills, nam je pripravila zajtrk že ob 7.15. Ob 7.35 pa nas že pridejo iskati za izlet. Zajtrk je bil manj bogat kot v prejšnjem hotelu, smo pa spoznali Ano in Elso :), tak so si dale punce vzdevke, ker si pri izgovorjavi njihovih imen lahko polomiš jezik in dobiš vnetje grla.
Ba Na Hills torej, so edinstvena in zanimiva destinacija v osrednjem Vietnamu, nedaleč od Da Nanga in Hoi Ana. To je gorsko letovišče in zabaviščni park, ki se nahaja v gorovju Truong Son, približno 40 km zahodno od Da Nanga. Znano je po hladnejšem podnebju, slikovitih razgledih, Zlatem mostu (Golden Bridge), francoski vasi in raznolikih zabaviščnih možnostih.Nahajajo se na nadmorski višini okoli 1.500 metrov, kar pomeni, da je tam precej hladneje kot v obalnem Da Nangu, z osvežujočim gorskim zrakom. Verjetno najbolj ikonična znamenitost Ba Na Hills je Zlati most, peš most, ki ga podpirata dve ogromni kamniti roki. Most ponuja spektakularne razglede na okoliško pokrajino in je postal svetovno znan zaradi svoje edinstvene arhitekture. V Ba Na Hills so poustvarili francosko vas iz 19. stoletja, z arhitekturo, restavracijami in trgovinami v francoskem slogu. To ustvari nenavadno in zanimivo vzdušje v tropskem Vietnamu.
Velik zabaviščni park pa v zaprtih prostorih ponuja različne vožnje, igre in atrakcije za vse starosti, kar je odlično za družine in tiste, ki iščejo zabavo.Že vožnja z gondolo do Ba Na Hills je doživetje, saj ponuja spektakularne razglede na gore in gozdove. Ba Na Hills ima eno najdaljših enosmernih gondol na svetu.
Ba Na Hills so Francozi ustanovili leta 1919 kot letovišče za francoske uradnike, ki so iskali pobeg pred vročino obale. Zgradili so vile, hotele in druge objekte v francoskem slogu. Po vietnamski vojni je letovišče propadlo in bilo zapuščeno. V zadnjih letih je bilo obnovljeno in preoblikovano v sodoben zabaviščni park in letovišče, ki je ohranilo nekatere elemente francoske arhitekture.
Ni poceni sicer ta hec, 195 USD za nas tri, kar vključuje prevoz, vlečnico, vstop v park, kosilo. Doplača pa se vstop v muzej voščenih lutk, vstop v francosko vinsko klet z degustacijo vin, spust z Alpine coasterjem, kar je v bistvu enako kot sani na Rogli. In kakšen dan je to bil. Točno so nas pobrali, potem pa smo še pobirali dvojne v Da Nangu, kar nam je pot podaljšalo za vsaj slabo uro. Pridemo tja in se počasi začne. Vstop v park, prva gondola, vsaka kabina prejme 10 ljudi, tako da gre neverjetno hitro. Baje so v stanju spraviti gor, na 1478 m visoko, do 30.000 - 40.000 ljudi na dan. Pridemo do prve postaje in tukaj je prvi in verjetno največji “highlight”, Zlati most. 20 minut časa imamo, za slikanje, potem pa naprej. Most je lep, pač “must see” zadeva, če si tu, zdaj ko jim končno to nosi neverjetne številke turistov. Imamo v bistvu srečo, da se iz rahle meglice, razjasni, pa tudi ni pretirane gneče in naredimo nekaj lepih spominov.
Nadaljujemo proti vinski kleti, kjer ne gremo noter, ker imamo tudi pri nas vinske kleti :), se pa sprehodimo po labirintu, vrtovih, do velikega Bude in potem čakanje ostalih. Eni pač nimajo obzira za skupino in gladko oni po svoje. Vodiču ni lahko.
Ko se zberemo, na drugo vlečnico, ki nas pripelje do vrha in imamo kaj videti. Prvo do t.i. Francoske vasi, potem pa na kosilo. Dejansko se spustiš 6 nadstropij nižje po tekočih stopnicah, da prideš do mega restavracije, kjer ni da ni hrane, “all you can eat”. Edini problem je, da ti to vse vzame čas in najemo se relativno hitro, da nam je še ostalo dobri dve uri za prosto raziskovanje. Je kaj videti, vse je mega giga veliko, imajo muzej voščenih lutk, 11 EUR dodatno za nas tri, ni vredno. Vsi tam izgledajo kot da bi si jih naročil na Wishu ali Temuju. Hudo :)
Nadaljuješ v “Fantasy park”, kjer je praktično v treh nadstropjih pod površjem en ogromen zabaviščni park s 4D, 5D in 360 stopinjskimi kino dvoranami, prosti pad, park dinozavrov, vožnja v “središče zemlje”, ni da ni. Samo čas rabiš, pa tudi kaki dong dodatno, ker nekatere stvari veselo sproti računajo. Super imajo zastavljeno, se velja učiti. Gremo nazaj v Francosko vas, se sprehodimo skozi srednjeveški sejem, pridemo do čisto prave bavarske pivnice, kjer točijo tudi zastonj pivo, vsi v “irharcah” hodijo in je tako kot mora biti :). Pot po parku nas pelje naprej do japonskega gradu, do vlaka, mi nas popelje v magic kingdom in lava mountain, ko se mimo steklene piramide, ki je kot v Louvru, vrnemo nazaj. Spustimo se po vlečnici, ki vozi direktno v dolino, spet 8 tekočih stopnic do mesta, kjer končno sedemo v avto, ki nas po dveh urah utrujene dostavi nazaj v Hoi An.
In še kar gradijo, ko smo se vozili nazaj, gradnja se nadaljuje, mega projekti rastejo in prav zanimivo bo videti, kako bo to izgledalo čez nekaj let. Je impresivno, če ne zaradi zabaviščnega parka, samo zato, kar so tukaj naredili. Edino kaj bi spremenil je tole, da bi morda vseeno to naredil drugače, da bi si sam uredil prevoz do tja, kar se da zgodaj zjutraj in spustil bi tale “buffet” kosilo, da bi imel več časa in bolj v miru raziskovati vse skupaj.
V Hoi Anu spet nočni market, gneča manjša kot včeraj, cene prijazne, ostanemo danes kar na tem našem otočku nasproti zgodovinskega dela mesta in pojemo super večerjo v lokalni restavraciji Madame Lau...lokalne specialitete kot so Cau Lau, White Roses, kokosov sladoled z ananasom, to se cene gibljejo tukaj med 1-3 EUR. Pijača med 1-3 EUR. Odlično.
Jutri je dan samo za Hoi An, danes pa je počasi čas za počitek.Read more
- Show trip
- Add to bucket listRemove from bucket list
- Share
- Day 8
- Tuesday, February 18, 2025
- ☁️ 24 °C
- Altitude: 6 m
VietnamHội An15°52’31” N 108°19’40” E
Hoi An

Danes pa “prosti dan”. Dalj spimo, danes vse na “easy”. Po zajtrku se odpravimo izgubljati po ulicah čarobnega Hoi Ana. Hoi An, znan kot mesto lantern, krojačev in čarobnosti. Dragulj osrednjega Vietnama, mesto, ki očara s svojo starodavno lepoto, romantičnim vzdušjem in bogato kulturo. Ko se sprehodite po ozkih ulicah starega mestnega jedra, ki je pod zaščito Unesca, se počutite, kot da ste se vrnili v preteklost. Pisane laterne, ki se lesketajo nad starimi hišami, vonj okusne vietnamske hrane in prijazni domačini ustvarijo nepozabno doživetje. Hoi An ni le mesto za oglede znamenitosti, temveč doživetje za vse čute. Hoi An ponuja edinstveno mešanico zgodovine, kulture, narave in sprostitve. Staro mestno jedro Hoi Ana je izjemno dobro ohranjeno trgovsko mesto iz 15. do 19. stoletja. Arhitektura je mešanica vietnamskih, kitajskih, japonskih in evropskih vplivov, kar ustvarja edinstveno in slikovito podobo. Je najbolj romantično mesto v Vietnamu, še posebej zvečer, ko se prižgejo tisoče pisanih lantern. Sprehod po osvetljenih ulicah ob reki Thu Bon je nepozabno doživetje. Znan je po svoji krojaški tradiciji. Na stotine krojačev ponuja oblačila po meri po ugodnih cenah. (moška obleka med 150 - 200 USD, po meri). Blizu sta plaži An Bang in Cua Dai le nekaj kilometrov oddaljeni od starega mesta. Vmes pa riževa polja. Tu je tudi ikonični Japonski pokriti most, ki je eden od simbolov Hoi Ana, drugi pa je Fujian Assembly Hall.
Dopoldne v mestu je pravljično, počasi se prebuja, nobene gneče in prometa, res užitek se sprehajati po teh slikovitih ulicah, celotno vzdušje tukaj je posebno, bolj umirjeno. Vsepovsod nam hočejo kaj prodati, vsem smo prva stranka in za srečo hočejo uspeti s prvo prodajo dneva, cene, ki so v bistvu že tako nizke, hitro padajo, tako da dobim denarnico iz pravega usnja za 10 EUR recimo in tako naprej. Jasmina poskusi z nakupom usnjenih škornjev po meri, ki so iz prve cene 65 USD, po izbiri usnja poskočili na 200 USD (kar je še vedno dokaj dobra cena), nakar smo rekli, da je preveč, začeli odhajat in je cena padla na 80 USD. Nismo jih kupili, še imamo čas sicer. Vmes mini odmor na njihovo kavo z jajčno kremo, ati pije pivo, hči mango smoothie, vse na “easy”. Celo prvič na tem potovanju srečamo slovensko družino iz Dolenjske, ki se niso kregali, kar je tudi prvič. Izmenjamo par besed, oni imajo obratno pot kot mi in izvemo, da bo sever na katerega še gremo sicer bolj hladen, ampak še cenejši. To je super informacija. Nadaljujemo skozi uličice, gremo na odlično kosilo, kjer si lepo zvijamo svoje zavitke z različno hrano in nazaj na počitek v hotel in kakšno osvežitev na bazenu ob sobi. Jasmina še vmes na masažo.
Potem pa prvi dež tukaj in pravi čas za ogled začetka druge sezone Skrito v raju :) Spočijemo si, ker nas jutri čaka nov izlet. Ob dežju še naredimo plan kam danes na večerjo in tudi okvirni plan za oglede v Hanoiu. Čas dobro porabljen. Počasi na sprehod in večerjo, jutri pa spet raziskujemo.Read more
- Show trip
- Add to bucket listRemove from bucket list
- Share
- Day 9
- Wednesday, February 19, 2025
- ☁️ 25 °C
- Altitude: 6 m
VietnamHội An15°52’31” N 108°19’40” E
My Son Sanctuary

Nov dan, nov izlet. Po hitrem zajtrku je čas za izlet v My Son Sanctuary. To je v bistvu Vietnamski Angkor Wat. Skrito med bujnimi zelenimi griči osrednjega Vietnama, svetišče My Son stoji kot dokaz bogate kulturne in zgodovinske dediščine kraljestva Champa. To Unescovo svetovno dediščino, ki se nahaja le slabo uro od Hoi Ana, morajo obiskati vsi navdušenci zgodovine in popotniki, ki želijo vpogled v starodavno vietnamsko preteklost. S svojimi zapletenimi hindujskimi tempeljskimi strukturami, duhovnim ambientom in dih jemajočim naravnim okoljem, svetišče My Son ponuja fascinantno potovanje v srce arhitekture in kulture Cham.
Ob prihodu v My Son Sanctuary nas je pozdravil kompleks starodavnih ruševin, ki so raztresene po bujni džungli. Svetišče je organizirano v več skupin tempeljskih ruševin, od katerih je vsaka označena s črkami, kot so A, B, C in D. Vsaka skupina ponuja edinstven vpogled v arhitekturne sloge in versko prepričanje kraljestva Champa. Osrednji del svetišča je delno obnovljen tempelj A1, ki je bil nekoč monumentalna 28 metrov visoka struktura, zgrajena v 10. stoletju. Bil je edini tempelj v kompleksu z dvoje glavnimi vrati, odprtimi proti vzhodu in zahodu, in obdan s šestimi manjšimi templji, posvečenimi smernim bogovom (dikpalakas). Svetišče je bilo posvečeno Bhadreshvari, inkarnaciji Šive, ki so jo častili kot boga kraljestva Champa. Arhitektura prikazuje zapleteno zidavo iz opeke in rezbarije iz peščenjaka z motivi, ki prikazujejo hindujsko mitologijo. So tudi še odkriti deli ampak baje bo trajalo še leta, da bo odprto za turizem, ker baje še danes niso od tam počistili vseh min iz njihove vojne.
Smo pa danes imeli tudi vmes dober naliv in smo doživeli tudi malo tropskega toplega dežja. Kupili pelerine za 15.000 dongov, kar je cca. 60 centov. Za zaščito so opravile svoje delo, pa malo barve pustile na koži, ampak vse v redu. Po ogledu smo nadaljevali na kosilo, tokrat pri lokalni družini. Dobro in očitno tipično kosilo, naprej pa še potem na vožnjo z barko po reki. Lesena barka, ki jo je vleklo na levo stran, malo smo se peljali, skoraj do Hoi Ana po reki, morda bi bilo bolje in lepše, če ne bi pršilo in da bi bilo bolj toplo. Ko smo pristali, so nas dostavili do hotela in današnji ogled je s tem zaključen. Počasi se jasni, kaže se sonce, malo poležimo in kasneje spet na izgubljanje v čarobne ulice Hoi Ana.
Se kar nabere ljudi popoldne in sprehod nas pelje ob nabrežju do Tam Tam Caffe, kjer si ati privošči ta pravi Banh Mi sendvič za 1.8 EUR, punce pa pasijonka in kokosov sladoled in popečene banane s kokosom in sladoledom, res dobro. Naprej še skozi mesto in na večerjo ob partiji Remija zaključimo z fino večerjo, spet pri Madam Lau. Mojito stane 1.8 EUR, odlično. Jutri nov izlet, Marble mountains so jutri na programu, zato počasi ležemo k počitku.Read more

TravelerTo vse kar opisuješ je res genialno.Nujno mora biti zabeleženo,ker spomin ne more beležiti vsakodnevne tako bogate bere toliko različnih čudes.Evica bo sigurno vedela kaj mnogo več kot profesorica pa se
- Show trip
- Add to bucket listRemove from bucket list
- Share
- Day 10
- Thursday, February 20, 2025
- ☁️ 25 °C
- Altitude: 6 m
VietnamHội An15°52’31” N 108°19’40” E
Marble Mountains - Monkey Mountain

Jutranja rutina, Ana in Elsa nas kot vsako jutro vedno skupaj prideta pozdravit. Zajtrk in že je čas za nov izlet. Danes gremo na Marble Mountains, Monkey Mountain in Lady Buddha. Po nas pride mini vodička, prijazna, srečna za njeno ekipo mednarodnih turistov. Lepo je, ko so te ljudje vedno veseli. Dobrih 30 minut vožnje in že smo pod vznožjem.
Marmorna gorovja so nekaj kilometrov južno od Da Nanga, kjer se dviguje skupina petih marmornih in apnenčastih gričev, znanih kot Marmorna gorovja. Vsak hrib je poimenovan po enem od petih elementov - voda, les, ogenj, kovina in zemlja in so prežeti z zgodovino, kulturo in osupljivo naravno lepoto. Ko se vzpenjaš po stopnicah, vklesanih v goro Thuy Son (Vodna gora), največjo in najbolj obiskano, sproti odkrivaš pagode, templje in jame, skrite v notranjosti. Raziskovanje jam, kot sta Huyen Khong in Van Thong, je kot vstop v naravno umetniško galerijo, okrašeno s stalaktiti, stalagniti in svetišči. S panoramskih razglednih točk pa se razprostira dih jemajoč pogled na obalo Da Nang in okoliško pokrajino.
Za edinstveno in nekoliko srhljivo izkušnjo pa še v jamo Am Phu, ki se nahaja znotraj Marmornih gorovij. Jama Am Phu, kar v prevodu pomeni "peklenska jama", ponazarja budistično predstavo pekla in nebes.Ko vstopite v jamo, se znajdete v labirintu temnih prehodov, osvetljenih s pisano umetno svetlobo, ki ustvarja dramatično in atmosferično vzdušje. Jama je razdeljena na dva dela: pekel in nebesa. V peklenskem delu vidimo grozljive prizore grešnikov, ki so kaznovani za svoje grehe, medtem ko nebeški del prikazuje umirjeno in mirno okolje. Jama Am Phu je fascinantna, čeprav včasih vznemirjujoča izkušnja, ki ponuja vpogled v vietnamsko budistično kulturo in verovanja. Je pa v “nebesa” težje priti, saj prehodiš po in v tej gori 500 stopnic. In to tistih, neenakomernih, visokih. Lep izziv za skoraj 50 let stara kolena. Vsekakor je izredno zanimivo doživeti, sprehod znotraj gore, z vsemi jamami, z kipom Bude v praktično vsaki jami. Vmes še vidimo nekaj pagod, kjer živijo tudi menihi, pa vsem je najbolj všeč “happy Buddha”, vsake toliko me kdo po trebuhu poboža. Za srečo :)
Nadaljujemo do proizvodnje marmornih kipov. Dejansko jih večinoma še vedno delajo na roko in vidimo vrste zloženih skulptur. In to niso male stvari, to so lahko tudi tono ali več težke skulpture. Nekako 4 metre velika Lady Buddha stane 7000 USD. Delali pa so jo eno leto. O stroških pošiljanja nisem spraševal raje.
Kosilo spet pri bližnji lokalni družini, podobno a morda celo bolj okusno kot včeraj. In potem še naprej proti Monkey Mountain.Monkey Mountain je polotok Son Tra, lokalno imenovan Monkey Mountain in se veličastno dviguje nad Da Nangom in ponuja osupljive razglede na mesto, obalo in okoliške gore. Ime je dobil po redkih opicah rdečih nog, ki domujejo na polotoku, čeprav jih je danes težje opaziti. Glavna znamenitost Monkey Mountain je Linh Ung Pagoda, ki je dom mogočnega kipa Lady Buddha, ki se dviga na 67 metrov višine. Ta impozantna bela statua, ki gleda na morje, je postala simbol Da Nanga in pomembno romarsko mesto. Poleg duhovnega pomena, Monkey Mountain ponuja tudi čudovite pohodniške poti in razgledne točke, kot je vrh Ban Co, ki ponuja panoramske razglede. Vidimo ogromen kip Lady Buddha, ki je resnično impozanten, sploh ko stojiš pod njim, si res miniatura. Ob vseh bonsai drevesih je tukaj tudi krasna pagoda Lingh Ung in prekrasen pogled na morje, plažo in panoramo Da Nanga. In seveda opice, prosto hodijo, brskajo po smeteh, se nastavljajo in se med seboj igrajo. Kar nekaj jih vidimo, nobena od njih pa ni bila nič agresivna ali, da bi jo zanimala kakšna sončna očala, kot smo že kje drugje v Aziji videli. Mi jih lepo slikamo, one delajo to kar delajo in vsi zadovoljni.
Ko končamo še tukaj, smo po 45 minutah nazaj v Hoi Anu. V marketu na poti do hotela še kupimo rum in viski, oboje za ceno 80.000 dongov, kar je cca. 3 EUR, za 375 ml. Malo, za starše pobožat :) Danes je bil izlet za našo najstnico bolj zanimiv in po vročem dnevu se le osvežimo v bazenu. Zvečer pa ulična hrana, odličen lepljiv mango riž in še kaj.Read more

TravelerRes postajam brez besed...V.je res destinacija za mega užitke in mega znamenitosti in
- Show trip
- Add to bucket listRemove from bucket list
- Share
- Day 11
- Friday, February 21, 2025 at 8:47 AM
- ☁️ 24 °C
- Altitude: 6 m
VietnamHội An15°52’31” N 108°19’40” E
Hoi An

Zbudimo se v deževno jutro, na naš zadnji dan v Hoi Anu, preden nadaljujemo pot. Zjutraj popolna tišina v mestu, ko se, namesto petelina, spet zasliši glas ženice, ki očitno prodaja zajtrk na ulici. Prši in danes nimamo prevelikih planov, vse sproti in odvisno od vremena. Tukaj se hitro to spreminja, sicer pa bomo še enkrat zaužili ta neprekosljiv utrip tega lepega mesta. Zvečer je žal vse preveč ljudi in kakor, vrvež zna biti zabaven, tukaj gre včasih preko roba, saj so včeraj recimo na obeh obrežjih reke ljudje stali v neprekinjenih vrstah za 10 minut vožnje po reki, da spustijo v reko svojo lanterno. Mi nismo in ne bomo.
Je pa tukaj še kar stvari, ki jih velja omeniti, pa ne bomo imeli časa za vse. Onkraj znanih turističnih poti se skriva še druga plat tega očarljivega mesta. Le nekaj kilometrov od starega mesta Hoi An se nahaja zeleno srce regije - Kokosova džungla Cam Thanh. Tako lahko malo pozabite na vrvež mesta in se prepustite miru in tišini te edinstvene vodne pokrajine.Najboljši način za raziskovanje kokosove džungle je vožnja z tradicionalnim bambusovim čolnom (thúng chai). Ti okrogli čolni so značilni za Vietnam in so prava atrakcija. In tudi to znajo prodati seveda. Lokalni veslači vozijo po ozkih vodnih poteh, obdanih z visokimi kokosovimi palmami. Sicer Kokosova džungla ni le lepa naravna znamenitost, temveč ima tudi zgodovinski pomen. Med vietnamsko vojno je služila kot skrivališče za vojake Viet Conga. Danes je območje zaščiteno in se razvija v ekološko turistično destinacijo, ki podpira lokalno skupnost.
Hoi An ni le raj za oči, temveč tudi za brbončice. Vietnamska kuhinja je znana po svoji svežini, aromatičnosti in uravnoteženih okusih, Hoi An pa je eno najboljših mest v Vietnamu za poglobljeno kulinarično izkušnjo. Tukaj se najde široka izbira tečajev kuhanja, od kratkih uvodnih tečajev do celodnevnih programov. Izbirate lahko med tečaji, ki se osredotočajo na tradicionalne vietnamske jedi, ulično hrano, vegetarijanske jedi ali specialitete Hoi Ana. Mnogi tečaji kuhanja se začnejo z obiskom lokalne tržnice, kjer se spoznajo s svežimi sestavinami in lokalnimi začimbami. Nekateri tečaji vključujejo tudi vožnjo z ladjo do kuharske šole, ki se pogosto nahaja v slikovitem podeželskem okolju. Nato sledi praktični del kuhanja, kjer pod vodstvom izkušenih kuharjev sledi priprava več jedi in jih seveda na koncu tudi okušajo. Več ali manj pa ponujajo zelo podobne jedi v teh šolah, nekje priprava do 4 jedi in cene tečajev so za 3-5 urni tečaj tudi do 40 EUR na osebo.
Onkraj turističnih znamenitosti se v Hoi Anu skriva še veliko manj znanih draguljev, na primer, lahko bi šli na kolesarski izlet do vasice Tra Que, ki je znana po svojih ekološko pridelanih zeliščih in zelenjavi. Čeprav se morda sliši nenavadno, je pokopališče An Bang ob plaži presenetljivo barvito in živahno. Grobovi so bogato okrašeni in odražajo edinstveno vietnamsko kulturo in odnos do smrti. Potem je tukaj še miren in manj znan kitajski tempelj, posvečen generalu Quan Congu. Tempelj je lep primer kitajske arhitekture in ponuja miren umik od vrveža starega mesta. Pa raziskovanje še kake lokalne tržnice izven središča mesta.
Tržnica malenkost iz centra je paša za oči in čute, cene prav tako mnogo nižje kot tam, kjer je največ turistov. Logično. Samo se težko kaj zmeniš, ker nekateri niti besede angleško ne razumejo, kaj šele govorijo. Sprehod še skozi pokriti del tržnice, kjer je stojnica do stojnica krojačev in potem na kavo in sadno skledo v simpatičnem lokalu Dudu. Izgubimo se skozi ulice, ki jih do danes nismo še odkrili, prečne, ozke ulice, ki tudi dajejo čar celotnemu mestu. Se pa nekateri gladko skozi njih vozijo z motorji, z morda 2 do 3 cm prostora od stene na vsaki strani. Mojstri vožnje. Ker se spet počasi pripravlja k dežju, nazaj v hotel, malo kartamo, potem vsi skupaj na masažo nog, da bodo pripravljene spet za novo mesto in izlete, pa seveda še klasični večerni program s hrano in še zadnji večerni sprehod po mestu lantern.
Mislim, da smo v teh dnevih naredili izbor tistega, kar se res splača videti in še imeli čas za počitek. Sledi zadnja tretjina potovanja in tudi še t.i. vrhunci potovanja po Vietnamu. Jutri odhajamo zgodaj zjutraj proti glavnemu mestu Hanoi. Čaka nas kar hladnejše vreme.Read more

TravelerNeverjetni ste in Eva je res vzdržljiva.Prav je bilo,da je začela res majhna potovati in tako ji ta tempo ne predstavlja nekih težav.Že se je prevesilo v 3/3 in komaj ste odšli.A polni vtisov in novega znanja in teh fascinantnih barv in lučk vsepovsod.Uživajte in torej zdaj pridejo dolgi rokavi!Srečno,varno pot in spet dobro domovanje.Puse
- Show trip
- Add to bucket listRemove from bucket list
- Share
- Day 12
- Saturday, February 22, 2025
- ☁️ 22 °C
- Altitude: 49 m
VietnamNgoc Son Temple21°1’48” N 105°50’59” E
Hoi An - Hanoi

Vse najboljše babi Darja, da boš čimbolj zdrava, radi te imamo.
Dan začenjamo ob 6 zjutraj, zajtrk nam bodo pripravili za na pot, saj moramo že ob 7.00 kreniti proti letališču. Dobimo sadje in Banh Mi sendviče, cca 45 minut do letališča in vse poteka gladko. Ob 11.35 pristanemo v Hanoiu, prevoz nas čaka in po skoraj 50 minutah vožnje, smo v hotelu. Tukaj je takoj vidna razlika, vozni park tu predstavljajo Porscheji, Audiji, celo Maybach . Čeprav “malo” manjši od Ho Chi Minh Citya, ima Hanoi 8 miljonov prebivalcev, je tukaj vseeno občutek večje hektike, sploh v “old quarter”, saj so ulice ožje in vse bolj skupaj, promet pa milo rečeno, organiziran kaos.
Sicer pa, Hanoi, tisočletna prestolnica Vietnama, je mesto, ki očara s svojo starodavno eleganco, živahnim utripom in bogato kulturo. Med sprehodom po ozkih ulicah stare četrti, ob jezerih in med francoskimi kolonialnimi stavbami, občutiš edinstveno atmosfero, kjer se preteklost prepleta s sedanjostjo. Hanoi ni le mesto za oglede znamenitosti, temveč potovanje skozi čas in odkrivanje duše Vietnama.
Bogata zgodovina Hanoia se odraža v številnih zgodovinskih spomenikih, templjih in pagodah. Je kulturno središče Vietnama, z živahno umetniško sceno, tradicionalnimi gledališči, muzeji in festivali. Tukaj res doživite pristno vietnamsko kulturo v vsem njenem sijaju. Hanoi je bil pod francosko kolonialno oblastjo, kar se odraža v elegantni francoski arhitekturi, ki se prepleta s tradicionalno vietnamsko. Čaka nas francoska četrt, Opera House in katedrala sv. Jožefa in še mnogo več. Hanoi je tudi znan po svojih slikovitih jezerih, kot sta Hoan Kiem Lake in West Lake (Ho Tay), ki ponujajo mirno oazo v središču mesta. In seveda, spet raj za gurmane, Pho, Bun Cha, Cha Ca La Vong in vse kaj ponujajo. Zaradi izletov, ki še jih imamo do konca potovanja, imamo v Hanoiu kakšen dan manj in zato bomo spet malo bolj aktivni in kakšen dan se nam je zgodil danes.
Prvo potešimo lakoto za vogalom, z odličnim Bun Cha, spomladanskimi zavitki in Pho juhico z rakci. Potem se sprehodimo lepo skozi znameniti rondo, ki je danes brez prometa, saj je vikend in pripravljajo vse za nočno tržnico. Gremo mimo jezera Hoan Kiem, si pogledamo tempelj Ngoc Son na otoku sredi jezera, povezan z Rdečim mostom (The Huc Bridge). Želimo kupiti karte za predstavo vodnih lutk in imamo srečo, da nas pozovejo, da so še mesta prosta za “takoj”. Seveda izkoristimo in si takoj ogledamo predstavo vodnih lutk. Gre za tradicionalno vietnamsko vodno lutkovno predstavo, edinstveno umetniško obliko, ki izvira iz severnega Vietnama. Cena - 12 EUR za vse tri.
Sledi sprehod po labirintu ozkih ulic stare četrti in vrhunec dneva, gremo še na Hanoi Train Street. Lokal do lokala, ki so postavljeni ob železniški progi in dvakrat ali trikrat na dan mimo pelje vlak. Zelo blizu stavb. Danes je vikend in ujamemo vlak kar trikrat. Ob 17.40, ob 18.10 in 19.40, vmes pa uživamo v pisanosti lokalov, nastavljamo zamaške na tračnice, da nam jih vlak splošči in posnamemo vlak. Za vlak ob 19.40 si najdemo svoj balkon in še to doživetje posnamemo iz druge perspektive, pred tem, pa kar tam pojemo odlično večerjo. Luštno, res.
Vrnemo se proti centru, kjer že v polnem zamahu živi nočna tržnica. Seveda se moramo sprehoditi še skozi to, cene različne, tukaj so manj dovzetni za spuščanje cen, hrana pa je v osnovi cenejša. Pivo je 1 EUR, Banh Mi med 1.2 EUR do 1.8 EUR, ostale zadeve do 3 EUR. Punce najdejo spet nekaj zase, do hotela pridemo z novim kovčkom in še čem :). Dolg in pester dan je za nami, jutri pa so na vrsti še druge zadeve, ki jih velja videti, za danes bo dovolj.Read more

TravelerŽe težko komentiram,ker je vse bolj in bolj zanimivo,lepo,poučno,vabljivo....in celo smešno poceni.Ja,res bi se človek selil sem,da je mnogo bližje.Pa je že tako ok in vi uživajte še zame.Dokaz kaj naredi lahko socializem,ki ni zaprt temveč se širi in razvija.Samo lepo se imejte in živi in zdravi pridite domov.Puse!Ja-22 je in 22 Cje tudi stopinj-zsnimivo!Ja,marsikaj je nejasno.....❤️💋
- Show trip
- Add to bucket listRemove from bucket list
- Share
- Day 13
- Sunday, February 23, 2025 at 8:00 AM
- ☁️ 17 °C
- Altitude: 49 m
VietnamNgoc Son Temple21°1’49” N 105°50’59” E
Hanoi

Popotniška utrujenost se počasi in vztrajno pozna vsak dan bolj. Noge so že malo utrujene, do konca pa še imamo 5 dni. Spimo dlje in po zajtrku v hotelu, dan za Hanoi. Zajtrk je tukaj podoben, ampak si lahko zraven naročiš pri kuharju kakšna jajca želiš, vse palačinke z banano, mangom, ananasom, kar bogat izbor.
Danes začnemo kar takoj s pomočjo taxija Grab in sicer gremo do Ho Chi Minhovega mavzoleja, kjer imajo strička Hoja v steklenem sarkofagu. Varnost je tukaj vse, jaz skozi kontrolo ne pridem, ker sem pozabil v žepu vape. Ni drame, sem se mu že priklonil 18 let nazaj, danes pa punci sami gresta skozi mavzolej in mimo njegove častne straže v belih uniformah, Tu je tudi predsedniška palača in Ho Chi Minhov muzej, da se lahko naučimo več o življenju in delu vietnamskega voditelja, ampak za vse nimamo časa. V tem delu se malo sprehodimo, čeprav nam vreme ni danes najbolj naklonjeno, je samo 15 stopinj in je malo hladno. Prav tako je tukaj za videti prvo vietnamsko univerzo, Tempelj literature, ki je čudovit primer tradicionalne vietnamske arhitekture in pomembno kulturno in zgodovinsko mesto. Vrnemo se do zapora Hỏa Lò, ki je bil zapor v Hanoiu, ki so ga francoski kolonisti v Indokini prvotno uporabljali za politične zapornike, kasneje pa Severni Vietnam za ameriške vojne ujetnike med vietnamsko vojno. V tem kasnejšem obdobju je bil ameriškim ujetnikom znan kot "Hanoi Hilton". Zapor je bil uporabljen tudi za zapiranje vietnamskih disidentov in drugih političnih zapornikov. Te kar malo strese, ko gledaš to zgodovino, prvo so jih Francozi tolkli, potem pa Američani, so kot narod kar nekaj dali skozi. Zato pa so Vietnamci morda za razliko od odprtih in skromnih Filipincev, ali divjih in živahnih Tajcev, nekako bolj umirjeni, ustrežljivi in zelo spoštljivi.
Nadaljujemo s sprehodom po francoski četrti do katedrale sv. Jožefa, vmes še po jakne v hotel in malo do jezera, pa na kavo v lokal, ki je cel polepljen s stick-on listki. Naprej pa še do največje tržnice v Hanoiu, tržnica Dong Xuan, kjer najdeš vse od hrane, oblačil do spominkov. Računal sem na to, da še nismo vsega našli in prav sem imel. Počasi ne gre več in naročimo si taxi s postankom ob znameniti Tran Quoc pagodi, ki je tudi ena izmed stvari “za videt”. Potem pa gremo še na kulinarični del dneva, v baje ene najboljših bao bunsev tukaj, v lokal Bao Wow. Luštno, dobro, drugače in relativno poceni. 8 bao bunsov, liter piva, hibiscus limonada, Coca cola, sladica, chicken popcorn, vse skupaj 30 EUR. Za tukaj dražje, primerjalno z nami, poceni. Je pa to cca 5 km iz centra, v enem očitno bolj modernem delu, videli smo tudi Rolls Royce danes, v zanimivi “četrti”, kjer so lokal do lokala, različne kuhinje celega sveta. (zarečenega kruha se največ poje :), ja, tudi kebab smo našli, Mama Dőner. Stane pa samo 1 EUR, za primerjavo z našimi cenami :) ampak ne bom nehal potovati, je treba pač sprejeti. Še dobro, da se lahko odločimo kam ja in kam ne, da o franšizah raje niti ne izgubljam besed.
Zelo prijetno siti se vrnemo v hotel, Jasmina še na sprostitveno masažo, druga dva pa si pripravljava stvari za izlet, ki nas čaka. Jutri odhajamo na tridnevni izlet, na enega izmed vrhuncev vsakega potovanja po Vietnamu. Kaka stopinja več in kakšen žarek sonca bi bil dobrodošel. Danes pa hitreje počivat.Read more
- Show trip
- Add to bucket listRemove from bucket list
- Share
- Day 14
- Monday, February 24, 2025
- ☁️ 16 °C
- Altitude: 9 m
VietnamNguyên Ngoại20°16’0” N 105°54’50” E
Ninh Binh

Zgodnje vstajanje malo pred 6.00, obilen zajtrk in že smo na poti. Naš vodič je tokrat “pojoči” Harry, mucek. Prvo, dobro uro pobiramo ljudi po mestu, ko končno napolnimo avtobus pa gremo na pot. Po dveh urah, kratka pavza in že smo na prvi točki v Ninh Binhu, starodavna prestolnica Vietnama, Hoa Lu. Bila je porušena, danes pa tam stojita dve grobnici kraljev, ki pa niso originalne. Kje so bili dejansko pokopani, še do danes niso našli.
Ninh Binh ali Vietnamski "Halong Bay na kopnem", vas pusti brez besed. Čudovita narava, starodavna zgodovina in pristna vietnamska izkušnja. Ta regija, pogosto imenovana "Halong Bay na kopnem", se nahaja kot kratek izlet iz Hanoja in ponuja spektakularne apnenčaste kraške formacije, smaragdna riževa polja, skrivnostne jame in bogato zgodovino. Ninh Binh ni le še ena turistična destinacija, temveč potovanje v srce Vietnama, kjer se počutiš povezanega z naravo in starodavno kulturo.
Apnenčaste gore, ki se dvigajo iz riževih polj, ustvarjajo dramatično in edinstveno pokrajino, ki spominja na Halong Bay, vendar na kopnem. Ninh Binh je bolj umirjen in manj turističen kot nekateri drugi deli Vietnama, kar vam omogoča, da resnično uživate v naravi in sprostitvi. In tudi več kot dobrodošel bo ta mir. Škoda, da samo za en dan. Ninh Binh je bil prva prestolnica Vietnama v 10. in 11. stoletju. Aktivnosti je ogromno, obiščete lahko starodavno prestolnico Hoa Lu, se vozite s čolnom po rekah in jamah, kolesarite po riževih poljih, plezate na razgledne točke in raziskujete naravne rezervate.
Tukaj sicer imajo lokalne specialitete, ki še jih nismo našli prej, kot so kozje meso, riž s praženo svinjino na primer. Vse na voljo za preizkusit ob kosilu. Potem pa vožnja s čolnom po Trang An Grottoes, ki je najbolj znana atrakcija Ninh Binha in UNESCO-va svetovna dediščina. Vožnja s tradicionalnim sampan čolnom po mirnih rekah, ki vijugajo skozi jame in pod apnenčastimi gorami, je poseben občutek. Lahko se izbere tudi Tam Coc, kar pomeni "tri jame", ki je še ena slikovita destinacija za vožnjo s čolnom, pogosto imenovana "Halong Bay na riževih poljih". Vožnja s čolnom v Tam Cocu vas popelje skozi riževa polja in tri jame (Hang Ca, Hang Hai, Hang Ba). Najbolj slikovito je obiskati Tam Coc med žetvijo riža (maj-junij), ko so riževa polja zlato rumena. Na Tam Cocu so snemali film Indokina z Catherine Deneuve.
Mi smo šli na vožnjo po Trang Anu, kjer so snemali film Kong: Skull Island in še danes je tukaj ostal del kulise iz filma. Vožnja traja dobro uro, vmes v tem miru, spokoju narave, gremo mimo dveh templjev, skozi tri jame in mimo filmske kulise, preden se vrnemo. Lepo je, res je lepo, prav slišiš mir, ki po vsem vrvežu v mestih, neverjetno paše, kar drugače se človek počuti tukaj. Jame so sicer “olepšali”, napeljali elektriko, da so nekatere osvetljene, nekaj, kar na Filipinih ne bi šlo skozi. Ampak jim neverjetno gre ta “tekoči trak”. To so postale moderno urejene turistične točke, centri, kar je nekako logično, nisem pa prepričan, da je to tudi najbolje.
In potem še najtežji del, vzpon na Mua Caves (Hang Múa) in panoramski razgled, ko premagamo 500 stopnic do vrha Mua Cave. Nagrada je osupljiv panoramski razgled na Tam Coc, riževa polja in okoliško pokrajino. Na vrhu se nahaja zmajev kip, ki je priljubljena točka za fotografiranje. Suha sezona traja tukaj od novembra do aprila, z najboljšim vremenom od februarja do aprila. Izogibati pa se velja vročemu in vlažnemu poletju (maj-oktober). Ampak ta vzpon ni enostaven. Prisopihamo do vrha, ampak ljudje so tukaj problem, eni se drenjajo, eni na ta vzpon v Crocsih ali japonkah, čudi me, da se kdo tukaj ne polomi.
Končamo in se poslovimo danes od Harrya, čaka nas taxi, ki nas dostavi v Trang An Eco Holiday retreat. Simpatično, imamo leseno vilo z ogromnimi posteljami, lepo, fino, toplo. Tukaj imamo vključeno večerjo, naročimo kar hočemo in koliko hočemo, po večerji še dve partiji bilijarda in pijača in spet je dan pobegnil. Tu je tudi bazen, ki bi ga z veseljem koristili, če ne bi bilo 15 stopinj. Jutri pa spet zgodnje vstajanje in destinacija, eno izmed sedmih naravnih čudes sveta, Ha Long Bay.Read more

TravelerNEVERJETNO!Vedno nova presenečenja in zanimivosti brez primere!No 500 stopnic-to je za marsikoga zanesljiv "samomor"-ziher kateremu ode srce u nepovrat!!!Res ste pridni,pogumni in polni kondicije.Evica moja-ti si 100% pogumna odlična športnica!Ga.prof.telovadbe mora vedeti za te stopnice!!!!Uživajte in SREČNO IN VARNO!Puse
- Show trip
- Add to bucket listRemove from bucket list
- Share
- Day 15
- Tuesday, February 25, 2025
- 🌧 16 °C
- Altitude: Sea level
VietnamHòn Lờm Bò20°50’11” N 107°3’20” E
Ha Long Bay

Prebujanje zgodaj zjutraj , v popolno tišino narave, ki jo začnejo buditi zvoki zbora petelinov iz okolice, zvoki živali iz vseh gozdov tukaj okoli. Popolnoma drugačen občutek, ko ni zvoka prometa in mesta. Lepo. Pripravijo nam zajtrk za po poti in ob 7.00 nas pobere naš prevoz. Luksuzni, kot se za danes spodobi. Vsak svoj udoben sedež, z masažo v stolu. Udobno potujemo danes, čeprav celo pot dežuje. Čez dobre štiri ure vožnje smo v Ha Long Bayu, ki je postal ena ogromna marina, kjer domujejo pisarne vseh križarjenj, ki se tu ponujajo.
Halong Bay je vietnamski biser, je pravljična pokrajina, ki očara s svojo nezemeljsko lepoto. Tisoči apnenčastih kraških otokov in otočkov (skupaj jih je 1969), ki se dvigajo iz smaragdne vode Tonkinškega zaliva, ustvarjajo labirint čudes, ki ga morate doživeti vsaj enkrat v življenju. Vožnja s tradicionalno džonko med temi kamnitimi velikani, raziskovanje skrivnostnih jam, kopanje v skritih lagunah in uživanje v sončnem zahodu nad zalivom so le delček čarobnosti, ki vas čakajo v Halong Bayu. Mi zaradi vremena ne bomo deležni perfektne izkušnje, ampak vseeno. Je oblačno, malo prši, ampak še vedno lepo.
Halong Bay je priznan kot izjemen naravni pojav in je uvrščen na UNESCO-v seznam svetovne dediščine. Obisk tega kraja je potovanje v eno najlepših in najbolj edinstvenih naravnih pokrajin na svetu. Vsak otok ima svojo edinstveno obliko in zgodbo. Tudi tukaj je odklop od vrveža mestnega življenja in se lahko prepustite miru in tišini narave. Zvok valov, šumenje vetra in krik ptic so edini zvoki, ki nas spremljajo. Halong Bay ponuja širok spekter aktivnosti, od vožnje s križarko, kajakaštva, plavanja, raziskovanja jam, plezanja, do sproščanja na plaži in uživanja v morski hrani. Križarjenje po Halong Bayu je najboljši način za doživetje zaliva. Nam so rezervirali luksuzno 5-zvezdično Dora Cruise ladjo, možno je pa tudi iti s tradicionalnimi džonkami. Naša ladja je že bila v zalivu in se prvo peljemo s čolnom cca 45 minut, da nas vkrcajo. Takoj nas čaka odlično kosilo, medtem ko plujemo mimo otokov in občudujemo to nenadkriljivo naravo. Dajo nam ključe od sobe, ki je super. Topla soba, udobne postelje, zraven pa balkon, kopalnica z banjo ob stekleni steni, da ko se kopaš, gledaš vse te lepote okoli tebe. Doživetje je tudi to, da do ladje pridejo prodajalci na čolnih in kar iz balkona kupimo rdeče vino iz Dalata, za cca. 10 EUR. Verjetno bi šlo še za manj, ampak glede da so na ladji vina, za buteljko med 60 EUR do skoraj 200 EUR za francoska vina, je to bila super opcija.
Eni na kajak, mi igramo karte na balkonu, potem pa na “happy hour”, malo nam pokažejo kako se delajo spomladanski zavitki, tudi sami jih lahko delamo, do večerje. Dobra, raznolika hrana, hecno pa je, da so v večini Francozi, uničili zaloge pommes fritesa. Ob dejstvu, da so pustili kozice in ostrige. Kakor komu paše. Po večerji neuspešno lovimo lignje, se še skopamo v jacuzziju na najvišji terasi na ladji, kratko posedimo v tišini zaliva na balkonu in jutri se zbudimo v tem raju.
Halong Bay je sicer poln čudovitih jam. Obišče se lahko Sung Sot Cave (Jama presenečenja), Dau Go Cave (Lesena jama), Thien Cung Cave (Nebeška palača) in druge jame, ki očarajo s stalaktiti, stalagniti in edinstvenimi formacijami. Ima tudi številne lepe plaže, skrite med otoki, ki pa so tokrat žal kar onesnažene, očitno še zaradi posledic hudega tajfuna, ki je tukaj naredil veliko škode v decembru.
Vzpon na Ti Top Island je za najboljši panoramski razgled na celoten Halong Bay. To je ena najboljših razglednih točk v zalivu. Tukaj so tudi plavajoče vasi, možnosti za plezanje, sicer pa najboljši čas, za obisk bi naj bil med marcem in aprilom in septembra do novembra. Za dva dni in eno noč, je nemogoče izkoristiti vse, se pa, da doživeti to lepoto. Jutri bo relativno vse hitro minilo, potem pa se počasi vrnemo v Hanoi, saj se naše potovanje bliža koncu.Read more

TravelerVse do zdaj pišeš v superlativih.Ta V.je po napisanem in po videnih fotkah res posebna dežela.Si mislim,da to ne bo vaš zadnji obisk te pravljice.Upam da je Eva spet videla čudesa sveta in je uživala.In ko bo odrasla,bo tudi ona potovala dalje in širila obzorja- ne samo s prstom po zemljevidu kot so nas že zdavnaj učili in še vedno -v šolah.Samo varno naprej in kmalu bo treba domov,do tedaj pa uživajte in SREČNO.💋💋💋❤️❤️❤️👍👍👍
- Show trip
- Add to bucket listRemove from bucket list
- Share
- Day 16
- Wednesday, February 26, 2025 at 12:24 PM
- ☁️ 18 °C
- Altitude: 11 m
VietnamDong Dang20°57’19” N 106°58’41” E
Ha Long Bay - Hanoi

Jutranji žarki sredi zaliva nas prebudijo in ob 7.00 smo že na zajtrku. Pred tem pa še Tai Chi telovadba na vrhu. Pridemo proti koncu, ampak Francozi so pridni, lepo telovadijo. Tu je sicer vse tempirano do minute točno, saj ob 7.45 že moramo biti pripravljeni, ker gremo še na krajši izlet s čolni do ene jame in lagune na tretjem največjem otoku Vietnama, Cat Ba Island. Zapolnijo ti čas tako in v bistvu je bolj smiselno iti res za “dva dni - eno noč”, saj tisti, ki so ostali na ladji, so se danes popeljali z nami nazaj do točke, kjer so nas izkrcali. Ko bodo naložili nove goste, pa bo verjetno spet podobna izkušnja, če ne celo ista ruta. Za tiste, ki so bili dve noči, so danes organizirali sicer drug izlet. Bistvene razlike pa ni.
Vrnemo se ob 9.00 nazaj na ladjo in imamo še uro, preden se moramo odjaviti. Malo še posedimo, poležimo in ob 10.15 imamo brunch, zgodnje kosilo, da se še fino najemo. Lep izbor hrane, predvsem pa so vsi obroki tukaj bili raznoliki. Ni se v bistvu skoraj nič ponovilo. Še par trenutkov imamo na zgornji ploščadi ladje, naredim še nekaj posnetkov in že moramo nazaj. S čolnom nas dostavijo nazaj v pristanišče in že nas najde naš voznik. Tokrat smo pa z luksuznim kombijem sami, spet masažni sedeži in zelo udobno. Dobro je to mr. Kevin nam uredil celotni tridnevni izlet. Vse je kot mora biti, do minute točno. In dejansko se bomo spočiti vrnili v Hanoi.
Ha Long Bay sicer je, kot sem že omenil, ogromno pristanišče, marina, kjer je kapacitete za 500 ladij, operativnih pa je preko 200 ladij, ki ponujajo križarjenja. Ja, vse gre na večje in čim več. Če imaš srečo in “zadaneš” še lepo vreme v Ha Long Bayu, je ta izkušnja lahko še lepša, ampak se nimamo kaj pritoževati. Bilo je lepo, res lepo.
Tri ure je trajala vožnja do Hanoia, kjer se vrnemo v naš hotel. Naše potovalke so bile lepo pospravljene in spet dobimo lepo in čisto veliko sobo. Malo oddiha in spet nas vleče v ta kaotični Hanoi. Dejansko je Ho Chi Minh City nekako, kljub vsem motorjem in prometu lažji za hodit. Tukaj v Hanoiu so na pločnikih parkirani motorji, stoli in mize od raznih lokalov, tukaj praktično vsi hodimo ob robu ceste. Ampak zdaj se počutimo že skoraj domače. Gremo po ulicah, ki jih še nismo prehodili, med njimi tudi znano “beer street”, vmes pa porabimo vse “milijone ” dongov, ki so nam še ostali in nakupimo še zadnje spominke in še en kovček, da bomo lahko vse spravili domov. Ko pade noč, pa smo šli še na eno dobro večerjo na “train street” in še enkrat doživeli vlak, ki se pelje skozi. Gremo spat in jutri, še zadnje pakiranje, potem pa proti domu počasi.Read more

TravelerKomaj ste šli in slišalo se je dooolgo in glej-spet isto- kar je lepo ,hitro mine.A polni ste vtisov in znanja in izkušenj in samo vi trije česa še.Za vso življenje!Samo živi,zdravi in dobre volje domov in spet počasi razmišljati - kam pa zdaj?!Svet je velik a na določene predele se ne hodi-zdaj je važen samo varen prihod v domačo posteljo.Puse in SREČNO!❤️🐞🍀💋🍀👨👩👧💋
- Show trip
- Add to bucket listRemove from bucket list
- Share
- Day 17
- Thursday, February 27, 2025
- ☁️ 22 °C
- Altitude: 16 m
VietnamNoi Bai International Airport21°13’6” N 105°47’33” E
Hanoi - Ljubljana

In smo uspešno prispeli do zadnjega dne. Dolgo lahko spimo, v hotelu so nam podaljšali možnost odjave do 13.00 ure. Zajtrk obilen in dober, še danes pristni vietnamski okusi. Spominke smo včeraj že uredili, danes pa še imamo čas do 17.00 ure, da še spijemo vietnamsko kavo, da še pohrustamo kakšen Banh Mi sendvič, kakšen Pho in Bun Cha. Izkoristili bomo te zadnje ure pred dolgo potjo domov.
Po zajtrku pakiranje, potem pa še na zadnji sprehod po Hanoiu, proti katedrali Sv.Jožefa, tam popijemo še kavo ob razgledu na katedralo in ves vrvež, ki tukaj ne pojenja. Ampak, seveda še gremo zapravljati, zadnji nakupi, Adidas superge, Hoka superge, po 24 EUR. To kar pri nas bi dal 100 - 150 EUR ali več, tukaj dobiš za tak denar. Koliko je res kaj vredno. Ker uspešno opravimo še zadnje nakupe, se nagradimo z odličnim kosilom, preden se vrnemo v hotel, kjer sledi veselo organiziranje prtljage in kovčkov. Sem smo prišli s tremi, domov odhajamo s petimi.
Medtem, ko čakamo na prevoz, se z mr. Kevinom še malo pomenimo, pove nam celo zgodbo o njihovi domači znamki avtomobilov Vinfast, kako so enega glavnih inženirjev potegnili iz Mercedesa, da so razvili ta avto. Avto izgleda top in elektriko se gredo, s davčnimi odpustki za prebivalce Vietnama, medtem, ko se mi ukvarjamo, koliko bodo položnice naslednji mesec.
Voznik pride, trije nam odnesejo kovčke v avto, se prisrčno poslovimo in ko se prebijemo skozi kaotični promet Hanoia, smo v roku ene ure že na letališču. Tukaj gre tekoče, oddamo prtljago, cca. 60 kg prinesemo domov in pred letom še gremo v lounge, kjer nam delajo cocktaile, hrana je odlična, skratka top. Dve uri lounga in ob 21.40 imamo boarding za Istanbul in potem še do Ljubljane.
Lahko noč Vietnam, dobro jutro Slovenija.Read more

TravelerMamo,ki ni "normalna"kar malo stiska od vsega skupaj.Dolga pot,upam da boste spali lahko in še vikend bo za dodatno lenarjenje.Isika moja sladka-bo užaljena da ste jo pustili ali se ji bo od sreče zmešalo.Vzemite si čas za doooolgi pozdrav in ji povejte kar rada sliši.Ona vse razume.Jaz na tem snidenju ne bi smela biti-bi seveda jokala od sreče.Srečno in varno in mirno potujte in vseh 5 kufrov veselo domov.Objeme in puse!💋❤️💯👍🍀🐞👨👩👧🎒
- Show trip
- Add to bucket listRemove from bucket list
- Share
- Day 18
- Friday, February 28, 2025
- ☁️ 8 °C
- Altitude: 318 m
SloveniaSlovenske Konjice46°20’23” N 15°25’58” E
Xin chào, cảm ơn và tạm biệt

Pa smo končno dočakali naš Vietnam. Po odpovedi celotnega potovanja tik preden se je zgodil Covid, smo le prišli. Nekako je “visel” v zraku, ta “dolg” do Vietnama, ki nam je bil odvzet takrat. Sam lahko, ker sem 18 let nazaj bil že tukaj, tudi malo primerjam. In mnogo se je spremenilo, postali so bolj moderni, v lokalih ne dobiš več mokrih brisač za osvežitev, cene so seveda drugačne, ampak tisti poseben občutek Vietnama ostaja. Če povzamem našo pot, je minila povsem po planu, vse je bilo kot mora biti, kjerkoli smo spali je bilo super čisto in urejeno, ljudje prijazni, ustrežljivi. Ampak, za razliko od drugih v JV Aziji, so tukaj nekako bolj otožni. Morda zaradi ne ravno prijazne zgodovine, ampak po klasičnem vprašanju “od kod prihajate”, je nastopila tišina. Kakor, da želijo, da imamo mi mir, da nas ne motijo. Tudi v vseh avtih in prevozih, so si raje dali slušalko v uho in poslušali glasbo sami, ker niso vedeli, če bi nam glasba ustrezala ob vožnji, Na Filipinih recimo so bili neverjetno odprti, veseli, pogovorljivi. Tukaj, je večina njih izjemno prijazna, vse bodo naredili, ampak držijo neko “spoštljivo” distanco in želijo samo ustreči, da bo nam dobro.
Imajo pa državo, na katero so lahko ponosni, saj ima neverjetno dosti za ponudit, od neverjetne, sveže hrane, do lepot narave in njihove prijaznosti. Ho Chi Minh City je bil naša vstopna točka, postal je moderna metropola, urejeno mesto, za tako veliko mesto celo čisto. Široki pločniki, po katerih lahko brez težav hodiš, kljub noremu prometu. Neverjetni Hoi An, ki je izjemno fotogenično in posebno mesto, ki pa žal
tudi postal točka, na katero se vsak dan ali večer, valijo trume turistov. In rahlo kaotični Hanoi, kjer v starem delu mesta so pločniki, površine za parkiranje motorjev in stole ter mize raznih ponudnikov hrane, ljudje pa ob norem prometu hodijo po robu ceste. Najboljši občutek pa je, ko se iz tega vsega umakneš v prelepo naravo Ninh Binha in Ha Long Baya, ko zvoke motorjev in mesta, zamenja čista tišina in mir. In to vse skupaj, kombinacija vsega, naredi potovanje po Vietnamu posebno.
Naj bi bila najbolj poceni država na svetu sem bral, ampak ni čisto tako. So poceni, hrana je resnično poceni, ne pa povsod. Filipini so bili cenejši recimo. Na tržnicah lahko res za smešne cene kupiš vse kar si zamisliš ali iščeš in ko ugotoviš, da se na koncu pogajaš še samo za 1 ali 2 EUR, postane to skoraj smešno. Skoraj povsod in vsi, so strašno želeli, da jim damo oceno na socialnih omrežjih, pa da nujno omenimo njihovo ime, kako so nas postregli, kako smo bili zadovoljni z njimi. Seveda je najmanj napisati dobro oceno, sploh, ko smo bili res zadovoljni.
Tam, kjer pa cene poskočijo, pa so izleti. Če sem pred 18 leti dal za izlet v Mekong Delto 6 USD, je danes ta izlet recimo 22 EUR na glavo. Še vedno poceni, glede na to, kaj ti vse nudijo , z vključeno hrano. Najbolj se pa pozna razlika v križarjenjih po Ha Long Bayu, kjer so cene še bolj poskočile. Ampak vse se da najti še vedno za odličen denar, tukaj, na licu mesta, kjer se lahko še kaj pogajaš. Ampak je to odvisno od časa in morebitne fleksibilnosti pri potovanju. Vsekakor je nastanitve dobro rezervirati v naprej, saj so kar naenkrat bile vse, ki sem jih gledal, zelo hitro razprodane. Mi smo z dvema notranjima letoma, bili vezani na datume in zato smo tudi plan kot je bil, morali izvesti. In res je bilo vse po planu, vse brez težav, tudi zaradi tega, kako se tukaj potrudijo, da je vse tako, da bo nam dobro.
Lepo jih je gledati, kako so povezani, kako skupaj jejo, kako so “tovariški”. Očitno še obstaja “bratstvo i jedinstvo”. Vsaj nekje. In ko vse bolj svet drvi v “desno”, radikalno, ko nam polnijo glave vsi mediji in poslušamo nabijanja, kako so bili grozni “železni časi”, “grdi komunizem”, “socializem je bil zlo”, se jim v Vietnamu, po vseh letih od zmage in osamosvojitve, nikjer ne pozna, da bi bili potrti, izžeti, pod jarmom. Enega klošarja nismo videli ne v 14 miljonskem Ho Chi Minhu, ne v 8 miljonskem Hanoiu. Ali lahko enako rečemo za EU ali “najboljšo demokracijo” ZDA? Težko. Kako lahko tukaj kot socialistična država, z enopartijsko komunistično stranko, tako rastejo in napredujejo. Pa nihče jih ne tepe. Ta socializem tukaj, očitno dela “nekaj prav”.
Urejeni so, vlagajo baje miljarde v železniško infrastrukturo, da bodo modernizirali tudi to. Imajo svojo znamko avtomobilov Vinfast, dogovarjajo se s Kitajsko o prenosu tehnologij, da bodo lahko še boljši. Od izobrazbe in poklica, imajo povprečno plačo med 300 USD, pa tudi do 1000 USD. Za nekdaj t.i. “tretji svet”, je to neverjeten napredek mar ne? Ali je v zadnjih 18 letih nam, na “zahodu”, se tako spremenil ali izboljšal standard? Vedno sta dve plati medalje in treba je svet videti, doživeti, spoznati. Razno “izvažanje demokracije” je lahko tudi samo strah, da te bo nekdo prehitel po desni in levi. Z delom, vztrajnostjo in pridnostjo. Ne s šopirjenjem in “kazanjem mišic”. In to se dogaja, neizogibno. Globalizacija je tukaj. Ampak tukaj jo nekako znajo izkoristiti tudi v svoj prid, pa nihče ni videti nesrečen, nihče ni videti lačen, pa še vedno ohranjajo svojo identiteto in rastejo, se razvijajo.
Pred 18 leti sem rekel, da v Vietnam pa še moram priti. To sem sedaj izpolnil. In ne glede na vse spremembe in napredek ali na tisto, kar me recimo moti, pa ne samo tukaj (trume turistov), lahko rečem, da je Vietnam še vedno ohranil svojo dušo, še vedno je prav poseben in nepozaben.
Zato hvala Vietnam, še vedno imaš del mojega srca, morda pa pridem še tretjič.Read more

TravelerPrelepo napisano!Ganljivo in tudi poučno.Verjetno vsi ne bodo verjeli,ne bodo tako pozitivno videli "levi socializem"-imeli kupe pripomb,ker je biti opozicija pač modno in skoraj zapovedano v demikraciji itd.A ni važno nič od tega-Vietnam je treba doživeti in sigurno je točno tako,kot si zapisal.Edinstveno in nepozabno.Hvala Vietnam,da si tudi varna država in lepo skrbiš za slehernega,ki te obišče.Velika HVALA!