Очистить поиск
Skandinavija
  • Aleks Sk.
  • Maja Sk.
  • Aleks Sk.
  • Maja Sk.

Skandinavija

Danska, Švedska, Finska, Norveška
Slika je sposojena, v tem letnem času tega pač ni možno videti Читать далее
ПодписатьсяОбзорОбзорКалендарьКалендарьФотографииФотографииПоделитьсяПоделитьсяКорзина
Сначала новые
  • Skandinavija
    1

    Hjemmeluft, Altamuseum

    26 июня 2025 г., Норвегия ⋅ ⛅ 11 °C

    Muzej ob poti. Glavna znamenitost so na gladke kamnite plošče vklesani ljudje, jeleni, medvedi, ribe, s čolna viseča vrvica z ujeto ribo na trnku, ladje. Vsega skupaj okrog 6000 figur, starih med 2 in 7 tisoč leti. Spominja na Lescaux, le da je tam čisto druga zgodba. In 3x dražja vstopnina. Tisti severni sij je samo posnetek posnetka. Za v živo bo treba nekaj mesecev počakati.
    Na ogledih vprašajo, od kje prihajaš. Vodijo statistiko. Ko sva povedala, od kod sva, je bila tetica kar navdušena, saj je končno letos lahko odprla podatek še za Slovenijo. Ni čudno, da sva bila prva, saj razen Petre in Danija, ki sva ju srečala na Danskem, še slo registracije nisva videla.
    Je pa narava spet spremenila svoj obraz. Hribi, skoraj gore, še obilo snega na njih. Hribi porasli z gozdom (glede letnega poseka nimam podatkov 😃), med gozdovi pa se v dolino prebija slap za slapom. V morje oz. v fjorde. Pelješ vzdolž enega, skozi tunel, pa je že naslednji. Ali pa vsaj drug rokav istega fjorda.
    Za prenočišče zapelješ malo z glavne ceste. Včeraj sva prenočila na koncu kolovoza in bila sama, danes pa sva bližje civilizaciji in smo zato trije AD-ji. En nizozemski par, en francoski in midva. Na oko bi reku, da je povprečna starost 70 let. Pa sva midva najmlajša.
    Še tole - tu ni samo polarni dan, ampak sonce sploh ne zaide. Danes ponoči ob pol treh (zakaj le sem vstal 🤔) sem videl sončen dan, še fotocelica je filala. Teme v AD-ju pa ne moreš naredit.    Читать далее

    Посмотреть перевод
  • Skandinavija
    1

    Langfjord - Tromso

    27 июня 2025 г., Норвегия ⋅ ☀️ 9 °C

    Norveška kaže svojo divjo podobo. Hribi in gore, fjordi, mostovi, predori, trajekti. Samo losov ni in ni. Ob cesti so znaki, da moraš pazit na njih, potem pa paziš samo na kolesarje. Tu gor je zgleda zelo moderno, da greš s kolesom na Nordkapp.
    Pot sva skrajšala za skoraj 100 km z dvema trajektoma. Zapelješ gor, nek stric pofotka registracijo in to je to. Račun pride po pošti. Upam, da z njim ne bo prišlo tud kakšno presenečenje.
    V Tromsu smo se spet srečali z Mariborčanoma Petro in Danijem, s katerima smo se prvič srečali na Danskem. Onadva delata Skandinavijo v smeri ure, midva pa kontra. Mal smo izmenjali dosedanje izkušnje, pa enga smo spili. Itak.    Читать далее

    Посмотреть перевод
  • Skandinavija

    Steindalsbreen, ledenik

    28 июня 2025 г., Норвегия ⋅ ⛅ 9 °C

    Zdrav duh v zdravem telesu. Duh je bil čist OK, kolenčkov pa itak nikol nihče nič ne vpraša.
    Najin prvi ledenik tu gor. Pot se začne lepo zloženo navkreber, nato pa se za nekaj časa postavi pokonci. Pot postanejo kamni, skale, korenine, prečenje potočkov, blata... Tako prigrizeš do planine. Tam hrib popusti, družbo ti delajo mame ovce z otročki. In končno lahko tudi med hojo pogledaš po okoliških gorah. Sonca pa ni, na srečo tudi dežja ne.
    V vršnjem delu prideva do snega. Derez sicer ne rabiš, palice pa pridejo prav. Izza snežišč se ves čas kaže ledenik. Preden prideš do njegovega vznožja lahko na oznakah vidiš, do kje je segal še ne tako daleč nazaj. Še nekaj takih desetletij, pa bo ta in drugi ledeniki samo še na slikah. Otroc, ne čakte na penzijo, da bi si jih takrat ogledal. Jih ne bo več ☹️ 12000 let je preživel od zadnje ledene dobe, sedaj pa bo v času zivljenja enega šimpanza izginil 😭
    Nazaj grede pa malca. Vsedeš se na tla, mešanica mahu in švohotne trave. Ampak mehko za sedet. Med malico so si naju precej sumljivo ogledovale mame ovce. Ni blo čist jasno, kaj se jim plete po glavi. Sem že videl naslov v Slovenskih novicah: Dva slovenska planinca v norveških gorah raztrgale ovce!    Читать далее

    Посмотреть перевод
  • Skandinavija

    Otok Senja

    29 июня 2025 г., Норвегия ⋅ ☁️ 13 °C

    Današnje potovanje ni imelo cilja. Izognila sva se glavni cesti in se raje držala obalne ceste okrog in okrog otoka. Če bi bilo še malo sonca...
    Najprej sva se ustavila v neki vasi. Še preden sva parkirala, naju je ustavil nek možakar. Ne veš, kaj pričakuje, ampak vseeno ustaviš. Potem pa se je izkazalo, da je naš čovek, Zagrebčan, ki že eno leto živi tu gor in dela u ribarskoj industriji. Sprehajal je otroka, zato ni bilo prilike, da bi kaj več poklepetali.
    Potem pa spet fjordi, predori, mivkasta plaža in na koncu, že sparkirana za čez noč, še dva možakarja, ki sta se šla na brzino nomočit u morje 🥶    Читать далее

    Посмотреть перевод
  • Skandinavija

    God dag, Vesterålen

    30 июня 2025 г., Норвегия ⋅ ☁️ 11 °C

    Odin je odločil, da je tri tedne lepega vremena čist zadost in da bo sedaj oblačno, vrhovi gora pa zaviti v meglo. Saj je tud tako lepo, ampah pravih barv pa ni.
    Namesto ene 300 km okrog, sva šla na trajekt. Čet je reku, da moraš bit v vrsti vsaj eno uro prej, če hočeš prit na trajekt. Pa je mal mim pihnu. Midva sva se postavila v vrsto tri ure prej (samo trije trajekti dnevno), pa sva bila v koloni št. 4. Kdor je prišel samo eno uro pred odhodom, je moral počakat na naslednjega še ene tri ure, razen če je imel res srečo. Ko se je začelo vkrcavanje, je bila prava živčna vojna. Mojster je jemal tudi nekatere od tistih, ki so prišli kasneje, tudi avtobus. Saj vem, da mojster jemlje tako, da čim bolj nafila. Gledaš mojstra, če te pokliče za gor in gledaš rampo, če se bo prej spustila. Mojster, rampa, mojster, rampa... Pa sva le prišla gor, za nama pa jih ni bilo prav veliko.
    Kok pa to stane, pa nimam pojma. Samo pofotkajo ti registracijo, račun pa dobiš domov. Jaz sem se sicer registriral in plačal depozit, da naj bi imel 50% popusta, če bo pa to res, bomo pa še videli.
    Kakor koli že, glavno je, da sva čist na severnem koncu oto"ja Vesterålen, severnih sosedov Lofotov. Vseeno bi Odina prosil za mal 🌞    Читать далее

    Посмотреть перевод
  • Skandinavija

    Z Andøja na Austvågøy

    1 июля 2025 г., Норвегия ⋅ 🌧 13 °C

    Med vožnjo naju je vreme včasih počastilo s kakšnim sončnim žarkom, v glavnem pa je bilo sonce na drugi strani oblakov. So pa zato 🐑🐑🐑 upizorile kakšno blokado ceste.
    Postanek je bil le v kraju Stokmarknes za ogled muzejske potniške ladje Finnmarken, zgrajene leta 1956. Obiščeš vse, od skladišča do vseh sort kabin za potnike in oficirje (na posnetku je kapitanova), salone za dame in gospode s cigarami in konjakom, čisto na vrhu pa še most s krmilom, navigacijo, komandami za strojnico. Samo v strojnico spustijo samo z vodičem, ki pa je bil danes nekje zunaj na ladji. Malo morgen, po moje je nekje ležal ves zmačkan.
    Potem pa spet trajekt. Če je bilo včerajšnje vkrcavanje na trajekt v Gryllefjord-u živčna vojna, pa je bilo današnje vkrcanje v Melbu-ju čista nirvana. Ko sva priletela v pristanišče, sva zagledala trajekt z na široko odprtimi usti. Dva avta pred nama, vsi dugi že gor. Mojstr je pofočkal Bernijevo registracijo in sva zapeljala gor. Sledilo je drugo presenečenje - za nama so se usta zaprla in smo šli. Kul. Naslednji trajekt je bil čez slabi dve uri. Takrat sva midva že pospravila kočerjo. Prenočišče pa spet ob fjordu na divje. Tudi polnočno sonce bo na zunanji strani oblakov.    Читать далее

    Посмотреть перевод
  • Skandinavija
    1

    Henningsvær

    2 июля 2025 г., Норвегия ⋅ ⛅ 11 °C

    Dopoldne oblačno, od ogleda neke lepe vasice naju je odvrnil dež. Dobra stran tega je, da na vetrobranskem steklu ni več nobenega razmazanega žužka.
    Must see v tem koncu je kraj Henningsvær. Lofotske Benetke mu pravijo. No ja, kanal med dvema otokoma res spominja na Canal Grande, le da so tu namesto beneški gondol hudo zaresne jadrnice in ribiške ladje. Turistična gneča je pa tudi podobna.
    So pa ljudje prijazni in vsi so se v šoli pridno učili angleško. V neki trgovinici sva kupila razglednico (ja, še vedno pošljeva kakšno čisto pravo papirnato razglednico s kičastim motivom), potem sem hotel še znamko, potem še informacijo, kje je nabiralnik, potem mi je posodila še kemičnik, in na koncu sva obe kartici pustila kar pri njej, da ju bo ona oddala v nabiralnik. Ful prijazna, z nasmehom, pa lep dan in vse to.    Читать далее

    Посмотреть перевод
  • Skandinavija

    Lofotr Viking Museum

    3 июля 2025 г., Норвегия ⋅ ☁️ 12 °C

    Poglavar Olav je bil spoštovan mož – kmetovalec, vojščak in voditelj. Z njim je živela njegova žena Astrid, modra in vplivna žena, ki je skrbela za vse stvari pri hiši: hrano, oblačila, praznovanja in gospodinjstvo in nosila obešene okrog vratu vse hišne ključe. Že v tistih časih so 💃 podpirale 3 hišne vogale. Imela sta tri otroke.
    Živeli so v t.i. Dolgi hiši (83m). V sredini je bil velik prostor za državne dogodke, sestanke, fešte ipd. Levo od tega prostora so bili bivalni prostori, kjer so kaj pojedli, spali in še kaj drugega, česar muzejski viking mi omenil (glej sliko enga totema). Na drugem koncu hiše so prenočevale domače živali. Ovce, koze, krave in - ker je bil Olav nesramno bogat - tudi prašiči. Raja si še ene liske ni mogla privoščit, kaj šele pajceka.
    Ko je norveški kralj Harald Lepi želel združiti Norveško pod svojo oblast (1. polovica IX. stoletja), je naš Olav, ki ni hotel služiti kralju, spakiral familijo, nekaj služabnikov, orodje in meč ter ščit ter odplul z vikinško ⛵ na zahod proti Islandiji. Pluli so čez Severni Atlantik ene 1200 km, kjer so bile razmere za plovbo, domnevam, tudi v tistih časih hudo bolj težke, kot na Jadranu. Po tednih jadranja so pristali na Islandiji. Tam so popisali vse prispele begunce in tako se je Olavo ime ohranilo kot edino od vse zgodovine njegove družine.
    Na Islandiji je Olav dobil en velik kos zemlje, kjer je zgradil novo dolgo hišo po vzoru kot tiste na Lofotih. Če je verjeti besedam vikinga v muzeju, njegovi potomci še vedno živijo in delajo na tej kmetiji. Že 52. generacija.
    Vreme pa še vednodelno do pretežno zanič. Občasno dež, oblaki pa tako vztajni, da jedrska elektrarna na strehi naredi štroma komaj za kašno ledico. Kdo bo pa hladilnik napajal? 😡    Читать далее

    Посмотреть перевод
  • Skandinavija
    12

    Nusfjord

    4 июля 2025 г., Норвегия ⋅ ☁️ 10 °C

    Nusfjord je res lepa ribiška vasica že bolj na južnem delu Lofotov, obdana z še vedno zasneženimi gorami. V vasi so tradicionalne lesene hiše, pobarvano rdeče. Nekoč so služile ribičem, danes pa turistom. Kovačija, pekarna, restavracija, muzej lova na kite. In kar veliko novih hišic za turiste. Vas je pod zaščito Unesca. Cela vas je muzej na prostem, vstopnina 100 kron.
    Kljub hordi obiskovalcev (je bil kar problem parkirat), je v vasi umirjeno. Ko bo popoldan odšel še zadnji obiskovalec, bo v vasi 0 decibelov.
    Menda je nepozabno doživetje videti auroro borealis v tej vasi, ampak to bo ostalo za kdaj drugič.
    Včasih je bila to res živa ribiška vas. Množica čolnov je s parangalov snemala metrske polenovke, potem pa so jih očistili in obesili na ogromna stojala ter posušili v zimskem suhem mrazu. Boh ve, če so tud ribiči po končanem ribolovu rekli Another day at the office.    Читать далее

    Посмотреть перевод
  • Skandinavija
    3

    A

    5 июля 2025 г., Норвегия ⋅ ☀️ 12 °C

    A. S tipkanjem imena kraja, ki sva ga danes prečesala, se pa res ne zamudiš preveč. A. To je to.
    Med vožnjo tja še pa še avtodomov, tudi avtobusi, cesta pa precej ozka, stisnjena med ograjo in skale na drugi strani. Imajo pa zato veliko zastonj parkirišče, le treba se je stisniti v kakšno prazno luknjo. S kombijem to ni teško, tavelki ad-ji majo pa mal težav.
    Center A-ja ni več živa vas ampak muzej na prostem. Vstopnina za nas penzioniste 140 kron, za deloholike 10 kron več. Hiške in poslopja so originali iz 19. stoletja, le da vzorno restavrirane in s polno muzejskih eksponatov. In še vodenje dobiš. Bila sva edina "angleško" govoreča obiskovalca, zato sva imela privat vodenje. Simpatična punca, če sem prav zložil njeno pripoved, Ukrajinka, primožena v A.
    Ribolov v A-ju (najbrž tudi širše na Norveški) je včasih potekal tako, da so se možakarji, ki so bili poleti kmetje, pozimi prelevili v ribiče in se priselili v A. Prav v starih časih so trdo delali na nevarnem morju, spali so pa kar pod čolni, potegnjenimi na obalo in obrnjenimi okrog. Saj ne da bi bil tu arktični mraz, ampak spati skoraj na prostem pri -5 v mokrih oblačilih...
    To je kot poslovno priložnost zaznal lokalni bogataš in zgradil male hiške, v katerih so si ribiči kaj skuhali za pojest, on pa jim je kot najemnino vzel nazaj nekaj tiste uboščine, ki jim jo je plačal za ujete ribe. Ja, raja je od nekdaj na...
    Lovili so ribo Torsk, po naše Trska. Ribam odrežejo glavo in jih sčistijo, nato pa po dve zvežejo pri repu in obesijo zunaj na stojala, da se posušijo v suhem mrazu prvih mesecev v letu. Iz jeter, v katerih je skoraj vsa maščoba, izcvrejo olje, ki so ga včasih uporabljali za impregnacijo oblek in obutve ter za izdelavo fasadne barve, danes pa boh ve kje ga pojemo. In še to - glave danes pošiljajo v neko afriško državo kot humanitarno pomoč. Tega tud če vodička ne bi povedala ☹️
    Sicer pa je vasica v res lepa in v prelepem okolju. Mali mandrač, rdeče hiške, kakšna bela od bogatašev, jezero in jezerca, vse okrog pa gore, na katerih se še beli sneg. Ampak vse to bi blo sivo, če ne bi blo sonca. In danes je bil totalno sončen dan. Nore barve, odsevi, sence. Krona Lofotov.
    Zdaj sva že na trajektu Moskenes - Bodo, 95 km, 4 ure. Čao Lofoti.
    Najprej pogledat 1. etapo TDF, napisat Pingvina, pol pa detektivka. In slikat polnočno sonce.    Читать далее

    Посмотреть перевод
  • Skandinavija

    Po obali Norveškega morja

    6 июля 2025 г., Норвегия ⋅ ☀️ 17 °C

    Danes pa končna destinacija res ni bila pravi cilj, cilj je bila cela pot. 100 km panoramske vožnje ob obalah jezer in fjordov, skozi gozdove, pa čez mostove in predore. Edinole zadnji predor ni bil prav slikovit - 8 km (malo daljši kot karavanški predor) ne zelo široke ceste brez sredinske črte).
    Zanimiv postanek je bil v kraju Saltstraumem. V morski ožini naredita plima in oseka pravi kažin. Ko voda ob plimi priteka v zalive in fjord, steče skozi ožino 400 miljonov m³ vode, ob nastopu oseke pa odteče. 40 km/h. V vodi so kar konkretni valovi, vsekakor pa takrat tu ne bi blo faj plavat. Tud če bi imel rokavčke. 😬
    So pa zato bolj zadovoljni ribiči, vsaj nekateri. Ko sva bila tam, je 1 ribič ujel 3 hudo konkretne ribe (ena vsaj za 4 jedce), 1 je ujel 1, 2 pa nobene. 1 je bil tok živčn, da je skoraj štrbunknil v vodo. Pa še rokavčkov ni imel.
    Drugi postanek je bil nekje vmes na samem. Tuširanje zunaj (jeeeeee), za malco Foie Gras še iz Francije, potem pa sprehodek do ostankov neke vasice.
    Iz enega fjorda v drugega, in v zadnjem je sijalo sonce in padal dež. Ampak je kmalu nehal. Jutri pa na ledenik. Upam, da bo vreme zdržalo.    Читать далее

    Посмотреть перевод
  • Skandinavija
    3

    Ledenik Svartisen

    7 июля 2025 г., Норвегия ⋅ ☁️ 11 °C

    Vau, tole je pa bilo nekaj, kar ti naredi popoln dan. Najprej ob 10-h z manjšo ladjo preko fjorda na nasprotni breg, tam najem koles in kolesarjenje mimo ledeniškega jezera za moreno do začetka vzpona, nato pa po skalah gor, mal dol, pa spet gor do čela ledenika. Če ga globalno segrevanje ne bi že toliko stopilo, bi še vedno segal do jezera, mi pa bi bili prikrajšani za zanimiv vzpon po skalah, prepredenih z raznobarvnimi ravnimi in zavitimi intarzijami.
    Tukaj gor je kot šola v naravi. Vidiš vse, kar si se učil v šoli ali prebral v desetletjih branja Življenje in tehnika. Čisto spodaj je morena, ki jo je v dolino plazeči se ledenik narinil pred seboj. Ko se je umaknil, je tam nastalo ledeniško jezero, višje gor do čela ledenika pa so zbrušene skale. Lepo se vidi žalosten pogled na sled umikajočega se ledenika, saj teh skal vegetacija še ni osvojila.
    In nato ledenik. Gora z razpokami prepredenega ledu. Zunaj se blešči v beli barvi z odtenkom zelene, če pa ga pogledaš od spodaj, tam kjer se je že odtalil od skale, pa je krasne azurno modre barve. Ko pomisliš, da je v tem ledu 10 tisoč let zgodovine, je vtis res hud, in kar ne moreš se odločiti za sestop v dolino. Še en pogled, pa še en pogled, potem še malica s pogledom na ledenik.
    Ampak enkrat ga moraš zapustiti in ga prepustiti njegovi žalostni usodi. Upaš, da bo preživel vsaj tisti njegov del, ki je nekaj 100 metrov višje.    Читать далее

    Посмотреть перевод
  • Skandinavija

    Mo i Rana in naprej

    8 июля 2025 г., Норвегия ⋅ ☀️ 16 °C

    Ko sva se zjutraj zbudila na še eni idilični prenočitveni lokaciji (zadnja fotka) ni bilo od večernih sosedov AD-ov nikogar več. Pa je bila ura komaj mal čez devet. Le kam vsi tako hitijo 🤔
    Potem pa fjordi, jezera, gozdovi, travniki, krave. Narava se je spet spremenila. Sedaj je jasno, kaj so tisti lofotski zimski ribiči delali poleti kot kmetje. To in posušena trska, ki sva jo končno uspela kupiti za neturistično ceno, me je spomnilo še na del pripovedi najine vodičke iz vasi A. Disclosure: če je prodala pravljico, jo prodajam naprej za isto ceno.
    Enkrat daleč daleč nazaj je neka italijanska raziskovalna ladja doživela usodno havarijo pri otokih na južnem koncu Lofotov. Preživelo je le nekaj članov posadke, med njimi tudi kapitan. Zjutraj so jih opazili lofotski ribiči in jih seveda nastanili v A-u. Tu so ti možje, ne pozabimo - šarmantni Italijani, gostovali pol leta, ko je prišla naslednja italijanska ladja, in jih odpeljala nazaj domov k njihovim ženam. Italijani so imeli na zdolgočasenene lofotske domorodke prav magičen vpliv, in od takrat, malo pa tudi od kasnejših italijanskih posadk, imajo Lofotke 3% genoma italijanskega porekla. Bravo Lofotke + Italijani. Če dobro pomisliš, kaj pa naj človek dela v polarni noči. Bolje da se takole lepo vzajemno greje, kot da misli na samomor, kot menda počnejo Finci.
    Poleg na genom pa je tisti brodolom imel še eno posledico. Italijanska reševalna ladja je namreč s seboj poleg brodolomcev (preden so se rodili prvi otročki) odpeljala tudi zalogo posušenih trsk. In Italijani, ki imajo do hrane prav ljubeč odnos, so iz trsk hitro izumili bakala na belo, pa bakala na rdeče in boh si ga vedi, kaj še vse, in tako se je na veselje norveških ribičev, še bolj pa na veselje norveških kraljev (izvozne carine), rodila živahna mednarodna trgovina s posušeno trsko. Edino trske niso ble hepi, ampak, kot to velja za marsikaj in marsikoga, njih ni nihče nič vprašal ☹️ Bakalar pa sedaj jemo več ali manj vsi, še najboljši je tisti, ki ga za en teden že odprtega pozabiš v hladilniku 🤢    Читать далее

    Посмотреть перевод
  • Skandinavija
    2

    skoraj Trondheim

    9 июля 2025 г., Норвегия ⋅ ☀️ 14 °C

    Danes smo se pa vozili. 370 km. Prvih 100 je super, gledaš okrog sebe, vse je takooooo lepo. Drugih 100 je tud še OK, tretjih 100 že ni prav razburljivo, zadnjih 70 bi pa že rad, da bi blo konc. Še sreča, da je vmes priletel prebranac s kobasico in pol brezalko piva, da je bla rutina mal razbita.
    Kilometri ne tečejo prav hitro, saj voziš nekaj po al la magistralka, nekaj pa po lokalki. In različne omejitve si sledijo tako nagosto, da ne veš zmeraj, na kateri si trenutno. To pa je na Norveškem kar pomembno, saj so menda kar neusmiljeni s kaznovanjem prekoračitev, tudi tujcev. Že pozabiš na potovanje, pa prileti kazen. Morajo pa te biti kar hude, ker Norvežani vozijo striktno pod omejitvami. Tud če ne veš, koliko je trenutna omejitev in voziš mal prepočas, te nihče ne prehiti. Te pa zaskrbi, ko kolona za teboj kar naenkrat zaostane. A sem spregledal omejitev 🤔😵‍💫😳. Še to sva uvotovila, da morjo Norvežani imet čist zamorjene motorje v avtih, če jih nikol ne stisnejo v obrate.
    Pa radar škatle so večinoma polne, ker večina čisto narahlo blinkne, tud če si krepko pod omejitvijo, če si nad, pa se menda kar lepo pobliska. Men se še ni. Še sreča, da so radarji napovedani z znakom, ampak ti nič ne pomaga, če glih takrat občuduješ nek slap al kaj podobno lepega.
    Teh lepot je blo pa danes spet na pretek. Zasnežene gore, reke, brzice, jezera, samo losa še vedno nobenga. Sam na znaku 🫎    Читать далее

    Посмотреть перевод
  • Skandinavija

    Trondheim, Kristiansund

    10 июля 2025 г., Норвегия ⋅ ☀️ 18 °C

    Sprehod po Trondheimu. Park, sprehajalne poti ob reki in morju, zanimiva katedrala, hiše od reki vseh barv. Mesto = masovni turizem, nama bolj ustreza divjina.
    V Kristiansund sva šla predvsem zato, ker je tu izhodišče za Atlantsko cesto. Vseeno sva ga šla mal pogledat, našla mestni kip, muzej starega pristanišča in ful lepo leseno ladjico z imenom Maja.
    Pa še tole. Danes se mi ni kuhalo, zato je bilo v planu nekaj iz plehnate rezerve, potem pa bingo. Naletela sva na ulični fast (džank) fud in si privoščila fiš & čips z majonezo, pa Pepsi. Jest sem prav z veseljem zmazal še mal Majinega pomfrija. Če sem holesterolu pomagal, da mi mal maši žile, se bom pa kdaj drugič sekiral.
    Prenočujeva pa spet precej na divje, tako da sta naju še srnica in srnjaček prišla pogledat.    Читать далее

    Посмотреть перевод
  • Skandinavija

    Trollkirka

    11 июля 2025 г., Норвегия ⋅ ☁️ 20 °C

    Začelo se je mal hecno. Mimo je primarširala mladenka v vročih hlačkah, modrcu in supergah, midva pa sva že bila napravljena v hribovskih hlačah, antišvicarski majci, hribovskih čevljih in s palicami, v ruzaku pa malca, 2 bidona pijače, anoraka in čelki. A imamo isti cilj 🤔
    To je pohod do jam s slapom Trollkirka (troll=trol, kirka=cerkev). 8km, skoraj 500m višine, vse skupaj je trajalo štiri ure in pol. Pot se je iz gozdne potke takoj spremenila v hojo po hudourniški strugi, le voda je lepo curljala ne pa drla. Sem prešvical kot dalmatinski 🫏 . Vmes sva doživela še prizor, ki ga nočemo videti - helikoptersko reševanje. Ne vem, kaj je bilo, je bilo pa divje stati pod helikopterjem, ki je vzletel.
    V glavnem, hribovska oprema je bila na mestu. Vzpela sva se čisto do vrha, do jezera in v tej idili namazala pašteto na kruhke.
    Potem pa višek tega pohoda. Najprej spust po fiksni lestvi v jamo do manjšega slapa, ki v zaviti poti pada na dno. Osvetljeno od zgoraj, kičasto lepo. Par fotk, pa selfič. In ven po lestvi. Spet manjši spust, potem pa v jamo. Prižgat čelko, potem pa po gluhi temi korak za korakom po jami. Ko že misliš, da ne bo šlo več, se najde nov prehod. Za nazaj je za trenutek zgledalo, da sva zašla, pa sva hitro našla pravi prehod.
    To je bilo res enkratno doživetje. Da smeš raziskovat po jamskih rokavih, ves čas sklonjen, paziš na glavo, pa da se ne spotakneš po razmetanih skalah ali padeš v vodo. V bistvu je čudno, da ne zaprejo te jame za nas amaterje. Nepozabno.
    Sicer pa sva danes prepeljala slavno Atlantsko cesto. Serija mostov čez serijo otokov, vse naokrog pa morje, morje... Videla sva kar nekaj drznih mostov, najhujši je prav na Atlantski cesti. Most gre gor in gor in gor, ko pa je na vrhu, pa zavije... Zgleda, kot bi zavil kar nekam v zrak ali pa da se kar konča. Prepeljala sva tudi 3 podvodne predore. Cesta se najprej strmo spušča, v drugem delu pa se strmo vzpenja. Dol zaviraš, gor turiraš v tretji. 250m pod morsko gladino.    Читать далее

    Посмотреть перевод
  • Skandinavija
    12

    Nesaksla, Trollstigen

    12 июля 2025 г., Норвегия ⋅ ☀️ 24 °C

    Ker nisva profija, sva danes šla na goro kar z gondolo. 700m vzpona iz Andalsnes-a na Neksalo. Z vrha je bil res lep razgled navzdol na rokave fjorda Langenfjorden ter navzgor na nazobčane in zasnežene gore. Res stani pani pogledi.
    Drugi današnji cilj je bil prelaz Trollstigen. Najprej panika - obe navigaciji sta trdili, da je cesta zaprta. Ne ga s... Tudi zaradi tega prelaza sva planirala to smer. Če nekaj ne veš, vprašaš čet. Ta je povedal, da so cesto po dokončanih delih nedavno odprli in da se trume spet valijo na prelaz. Konec panike. In potemń. se začne. Avti, prikolice, avtodomi, avtobusi, tudi kakšen kolesar, vse se vali, eni gor, drugi dol.
    Ta prelaz je spet eden od vrhuncev tega potovanja. Cesta se uklešči med očake na levi in desni, kmalu se odprejo pogledi na divje slapove, ki skoraj z vrhov padajo, nekaj prosto, nekaj pa preko sten, čisto v dolino. Vode se sploh ne vidi, samo bela spenjena gmota, ki pada v dolino in sama sebe zavija v prš. Cesta zavije v ostre serpentine, na najbolj nemogočem mestu podivjano padajočo reko prečka most. Da me mama vidi, kako z eno roko motam volan v serpentinah in prestavljam v prvo, drugo, prvo..., z drugi pa fotografiram.
    Prelaz se še prehitro prikaže. Zgrešiti ga ne moreš, ker tam so trume folka, eni s telefoni pred obrazom, drugi oz. druge pa pozirajo. Gužva = top destinacija + vikend + sonce + Američani in Korejci idr. s turističnih ladij. Ko te zadnje avtobusi odfurajo nazaj v dolino na ladijsko kosilo, je spet nirvana.
    Splezala sva že čez kar nekaj prelazov, ampak ta je bil od vseh najbolj slikovit, mogočen, fotogeničen.    Читать далее

    Посмотреть перевод
  • Skandinavija

    Gudbrandsjuv, Geiranger, Øvstefossen

    13 июля 2025 г., Норвегия ⋅ ☀️ 22 °C

    Najprej navzdol do fjofda Storfjorden, nato gor pa spet dol do istega fjorda. In potem spet gor na 1500m. Kar veliko serpentin in višincev. Če bi jih lahko toliko naredil s kolesom, bi bil car.
    Vmes so si prizori na gosto sledili, eden bolj osupljiv od drugega, prava krona pa kaskadni slap Øvstefossen. Glede na to, da je bilo danes visoko med gorami 25 stopinj, se sneg topi na polno, zato je v reki, ki gre v slap, veliko vode. Slap je še posebej zanimiv tudi za ogled, saj se ob njegovih kaskadah spušča zavarovana potka in si ga res lahko ogledaš in naposlušaš od blizu dobršen del njegovega padanja, vključno z mavricami. In fotkaš njega in selfiče.Читать далее

    Посмотреть перевод
  • Skandinavija

    Ob fjordu Innvik pod ledenik Boyabren...

    14 июля 2025 г., Норвегия ⋅ 23 °C

    Danes je bil dan za panoramsko vožnjo. Splezala sva samo na en prelaz, prečila Sognefjorden s trajektom, sicer pa so prevladovali predori. Veliko predorov, tudi 8 in več kilometrski. Vsega skupaj jih je bilo najbrž za z Viča do ZD Ivančna Gorica in nazaj. Pa lep pozdrav vsem pridnim čebelcam v zdravstvenem domu, tud če pikajo 🤕.Читать далее

    Посмотреть перевод
  • Skandinavija
    2

    Slap Soknefossen, lesena cerkev Borgund

    15 июля 2025 г., Норвегия ⋅ ☁️ 18 °C

    Najprej pa operacija maline in jagode. V bistvu sva šla samo z mostu pogledat deročo rečico, potem pa je bil 5km sprehod po sicer lepi potki, ampak skoz gor in dol. Pa še brez malce 😄
    So pa zato bile maline in jagode. Ni jih blo za izvoz, za posladkat se se jih je pa našlo. In za nagrado spet slap. Komentator kolesarskih dirk na Eurosportu bi pa rekel Absolutely magnificent 👍
    In potem še 800 let stara lesena cerkev. Res nekaj posebnega, že to, da je ni strela enkrat v teh stoletjih zakurila. Da je ne bi kakšen turist, cerkveni vikingi gledajo s sokoljim okom.
    Malo pred prenočiščem, ki je danes kar ob cesti v gužvi parkiranih kamperjev, pa je bil še 25 km dolg predor. Predora Frejus in Mt Blanc skupaj sta krajša za nekaj km. Vsakih 6km se razširi in plavo osvetli, skoraj za piknik plac bi blo.    Читать далее

    Посмотреть перевод
  • Skandinavija

    Nærøyfjord

    16 июля 2025 г., Норвегия ⋅ ☀️ 20 °C

    Nærøyfjord
    Dan za uživanje, le vstati je bilo treba malo prej, kot običajno. S katamaranom po fjordu Nærøyfjord.
    Nærøyfjord je eden najožjih fjordov v Evropi, na najožji točki širok le 250 metrov, na najširši pa več kot 1 km. Obdan z gorami, visokimi do 1700 metrov. Itak so na ladji spet prevladovali Kitajci, ki so prispeti s tisto veliko 12-nadstropno grdosijo, parkirano v mestecu Flama. Ampak tud midva nisva od muh in sva si izborila strateško pomemnno mesto čisto spredaj ob ograji. Samo svojega mesta nisi smel zapustiti niti za trenutek. Kot bi bil vojak na straži.
    Pred nama je bil samo še fjord. Res je osupljiv in ker sva imela še kar srečo tudi s soncem, so bile tudi barve živo zelene, modre... Z gromozansko visokih pobočij eden za drugim v dolino padajo slapovi, žal predaleč, da bi ubogi objektivček telefonovega fotoaparata to lahko prikazal. Vsaj za silo se vtis vseeno da dobiti s fotografij.
    Potem pa naprej. Bolj slučajno kot ne sva spet naletela na slap Skjervfossen. Tega si lahko ogledaš čisto od zgoraj, potem pa še čisto od spodaj. Od prša si čisto moker, telefon tudi, mavrico pa le imaš čisto pred seboj. Kar teško se je posloviti.
    In potem prenočišče, sredi ničesar. Če naju kdo ukrade, tule sva bila
    60.586231,6.784238
    So pa tu borovnice, pa nihče ne protestira, ko se zunaj tuširaš, le kakšen brencelj pride na kosilo. Se je pa lepo ohladilo. Sedajle zvečer je 23, čez dan pa okroglig 30. Klima je kar lavfala.
    Aja, pa za kosilo je bilo nekaj novevega. Šlageti puttanesca s polenovko. Polenovka se je prej dva dneva namakala (rehidrirala) v mrzli vodi, tako da je konkretno pridobila na volumnu, vse ostale sestavine pa kot običajno. Saj ne da bi jaz to znal zložiti, znam pa naseckat česen in kapre in olive. Pa vinček znam natočit.    Читать далее

    Посмотреть перевод
  • Skandinavija

    Panoramska vožnja

    17 июля 2025 г., Норвегия ⋅ ☀️ 22 °C

    Ne morejo biti vsi dnevi samo za uživanje - danes je bil dan na cesti. 230km vseh možnih cestnih situacij.
    Nekaj lepih, širokih cest, ki jim tu gor rečejo evropska avtocesta (pri nas magistralka) in ponekod tudi zaračunajo cestnino. Več od teh pa je bilo ozkih cest, Angleži jim rečejo Single track road. Širina za en avto, kar na gosto pa izogibališča. Enkrat je blo treba poklopit levi špegu, Maja je odštevala centimetre, ki so bili še na razpolago na desni strani. Desni kolesi so veliko preko stranske črte na asfaltu, včasih najbrž tudi pol gume preko asfalta. V enem takih srečevanj z avtobusom, ko sem se zrinil na rob v vzvratni vožnji, je šofer spustil šipo. Pomislil sem, kaj bo pa zdaj težil, pa je s širokim nasmehom rekel "Pa ima dovoljno mijesta." Naš čovek 😃 Pa spet vijoličasti del predora. In ne samo to, tam je bilo krožišče. Krožišče v predoru! Zavoj desno, še malo predora, potem pa brez prehoda na viseči most Hardanger. Dolžina 1380m, 200m nad morjem. Najdaljši viseči most na Norveškem. Pa spet predor s krožiščem notri.
    Skoraj čisto na koncu pa še trajekt. Na enega sva že zapeljala kot predzadnja, na tega pa kot zadnja na pol prazen trajekt, potem pa je odplul, še preden sem ugasnil motor.
    Ampak ni bila samo cesta. Ves čas čudovita narava, gore, jezera, rečne brzice, slapovi, fjordi.    Читать далее

    Посмотреть перевод
  • Skandinavija

    Preikestolen

    18 июля 2025 г., Норвегия ⋅ ⛅ 23 °C

    Spet eden od vrhuncev tega potovanja. Par ovinkov od prenočišča do parkirišča - izhodišča za pohod na Prižnico, po norveško Preikestolen.
    To je nekakšna polica na vrhu navpičnih, deloma tudi previsnih sten, 600m nad Lysefjordom. Navpično gor. Na robu police ni nič ograje, pa da se vidi, kdo je pravi junak. Ali bedak. Kakor se vzame. Če padeš z roba, greš direkt v morje. Pravijo, da padec oz. let proti tlom sploh ni problematičen, problem je pristanek. En meter do roba še gre, potem te pa začne malo stiskat in poguma zmanjka.
    Naredijo pa eni vse za dobro fotko, tud noge bingljajo nad fjordom. Za poziranje na levem vogalu je bila vrsta z vsaj 30 čakajočimi. Midva nisva šla v vrsto.
    Ko nehaš fotkat, začneš gledat in prizor je res dihjemajoč. Pogled več kot pol kilometra navzdol na gladino fjorda, pa fjord levo pa fjord desno. Sonce je bilo, pa ga ni bilo. Ko ga ni bilo, je bil fjord kar nekam v sivini. Tista bela črtica spodaj pa veš, da je ladjica, razloči se pa nič. Je predaleč spodaj. Res spektakularno.
    Temu primeren je tudi obisk. Osem avtobusov v enem špalirju, pa morje avtov in avtodomov. Gor grede (spet nisva bila med tazgodnimi) je šla nasproti 4km dolga skoraj neprekinjena kolona. Tista polica ima menda 20x25m, ampak ti vseeno ni jasno, kje so stali vsi tisti ljudje. Še dobro, da ni kdo koga pahnil čez rob. Se je pa spet pokazalo, da so najbolj glasni Američani in Kitajci, ampak Kitajci so vsaj vljudni, in naredijo vrsto za fotkanje. Vsi ti ljudje so verjetno prišli s križarke, vsaj obuti so bili povečini tako. Superge, sandali, natikači. Pa pot sploh ni nezahtevna. S kamna na kamen, pa ogromno visokih stopnic. Hribovski čevlji so edina prava izbira.
    Nazaj grede je pa vreme klonilo. Oglasil se je Thor in mi povedal, da imam v kemperju vsa 3 strešna okna nastežaj odprta. Čist resno sem mu rekel, naj se ne heca z dežjem, ker - kje bova pa sedela in spala, če bo vse namočil dež. Ampak Thor smrtnikov pač ne uboga in je ukazal oblakom, da se olajšajo. Ko sva prišla dol, je glih nehalo deževat, ampak klop pri mizi in postelja sta bila kar lepo mokra. Bal sem se še hujšega, ampak že to je bilo zadosti. Če k temu prištejem še do kože premočene cotice (pomagalo bi samo, če bi imel oblečen polivinil), sva imela kar nekaj dela s sušenjem.
    Ampak vtisov s Preikestolen-a to ni pokvarilo. Res nepozabno.    Читать далее

    Посмотреть перевод
  • Skandinavija

    Po planotah pol poti proti Oslu

    19 июля 2025 г., Норвегия ⋅ ☀️ 20 °C

    Najprej na trajekt, ki se ga na Norveškem tako navadiš, da ga skoraj ne porajtaš. Še posebej, ker bo račun prišel, ko bova že doma.
    Potem pa gor na prvi prelaz oziroma planoto, pa dol, pa na drugo planoto, pa dol do Telemarkskanalen. Ceste so bile spet od komot pa do enojnega pasu. Tudi eno bližnje srečanje levega zunanjega špegla, ga je poklopilo, ampak brez posledic. Najina hitrost je bila blizu nule, nekemu tipu se je pa očitno mudilo.
    Še največ pozornosti pa so danes zahtevale ovce. Bile so v vseh mogočih pozah:
    - ovce ležijo v grabnu ob cesti in štejejo promet,
    - ovce v senci parkiranih avtov,
    - ovce stojijo pred tistimi železnimi rešetkami preko ceste, ki preprečujejo prehod parkljarjem in globoko razmišljajo, kako bi vseeno prišle čez na drugo stran,
    - ovce, ki hodijo po cesti in naredijo celo kolono in se zasilo umaknejo šele na osebno prošnjo šoferja prvega avta,
    - ovce, ki gledajo mojo sopotnico, potem ko so prej videlo slo registracijo,
    - in seveda tudi ovce, ki se pasejo.
    Bele, bele s črno glavo, rjave (v manjšini). Mame, otročki, en ne prav majhen otroček je hotel sesat. Lump, kar travo jej.
    Kadar nisva gledala ovc, sva občudovala spet silno lepo naravo. Midva in še zeloooo veliko vikend turistov. In seveda avtodomarjev. In motorjev.    Читать далее

    Посмотреть перевод
  • Skandinavija
    3

    Holmenkollen

    20 июля 2025 г., Норвегия ⋅ ☀️ 29 °C

    Če si navajen pogleda na planiško velikanko, ima večina drugih skakalnic problem s svojim nastopom, tudi če upoštevaš, da je eno skakalnica, nekaj drugega pa je velikanka.
    Holmenkollen se je potrudil s svojim kovinskim izgledom, ki tako štrli v nebo, da jo vidiš že 20km, preden se ji približaš. Danes je bilo prepozno za vzpon na vrh, upam pa, da se bo jutri izšlo.Читать далее

    Посмотреть перевод