Kreta 2015

...zadnji dan na Kreti. Dekleta opravijo prvo jutranje kopanje kar v bazenu, potem zajtrk na terasi in potem še enkrat na peščeno plažo. Dopoldansko sonce zlato boža zalivček in nas, ki smo na plaži skoraj sami. Odlično, sproščujoče. Igramo se z mivko, mečemo žogo v vodi, se igramo "petelinčka", uživamo še zadnje ure. Po kosilu spanje in seveda kopanje spet, kot pravi mala popotnica, cel ljubi dan.

Sledi pakiranje in zvečer še grška večerja v gostilnici ob zalivu v Stavrosu. Po zadnjem sončnem zahodu in grških dobrotah se odpravimo spat. Jutri zgodaj na letališče in nazaj v realnost.

Kalimera, kalispera, kalinihta Kriti...efcharisto Kreta

...težko pričakovana Kreta je bila posebna. Žal je bila obarvana z žalostjo, ki se je dogajala doma in domov se žal vračamo na zaključek nekega obdobja v življenju. Ampak to je žal življenje, nepredvidljivo, lepo in hkrati v trenutku lahko tudi zelo boli. Ni mesto, da tukaj pišem o svojih občutkih, zato bom povzel našo Kreto, ki smo jo kljub vsemu poskušali izpeljati tako, da mala popotnica ni bila deležna vse skrbi, sekiranj in žalosti.

Kreta je lepa, gorata, resnično razgibana, morda še bolj kot Sicilija, pa čeprav sta si otoka po samem rastju kot reliefu podobna. Ceste v Italiji so nesporno boljše, tukaj na Kreti so makdami, cestice in ceste in "kao" avtocesta. Sicer na cesti ni bilo težav, ludih vozačev smo navajeni in treba je biti pazljiv, ne prehiter, sicer pa je to povsod enako. S parkiranjem načeloma nikjer ni bilo težav, praktično smo povsod parkirali zastonj, kar ob cesti, brez težav in z avtom je bilo vedno vse v redu.

Hrana je dobra, ampak se je lahko tudi prenaješ. Gyros pita, meso na vse načine, jagnje, svinjina, pleskavice, povsod zraven grški jogurt ali tzatziki, obvezna priloga pečen krompir in sveža zelenjava. Dobro, ne pretirano drago, sprejemljive cene, res pa je, da ceneje preživiš, če kuhaš sam, kar je tukaj možno, saj smo v praktično vseh sobah, apartmajih in hotelu kjer smo bili, imeli hladilnik in malo kuhinjico. Žal nismo vsega probali, ampak nekaj še mora ostati, saj bomo v Grčijo še prišli.

Naredili smo nekaj malo več kot 1000 km po Kreti, Hanija - Elafonisi - Balos - Agios Nikolaos - Spinalonga - Enagron village (Axos) - Heraklion - Amoudara - Preveli palm beach - Rethymno - Stavros. Videli ogromno, plaže so krasne, kje me morda motijo ležalniki in senčniki, ampak res kristalno morje, ni premrzla voda, skratka odlično.

Ljudje so resnično prijazni, povsod so dobre volje, angleško povsod govorijo dobro, in zelo so ustrežljivi. Vsak dan so nam pospravljali sobe, celo posodo so pomivali in zlagali naša oblačila. Čistoča je bila povsod odlična. Praktično vsak je ponujal informacije, iskreno so prijazni. Pregovorno naj bi bili Grki leni, ampak po tem kar smo videli mi, temu ni tako. Upal bi si reči, da so bili na Siciliji ljudje zelo mnogo bolj komot. Na Siciliji med 13- 16 uro cca, ko je kao siesta, nisi mogel praktično skoraj nikjer najti odprtega lokala. Tukaj tega ni, vsi delajo in delajo res pridno cel dan. Ena trgovka ima trgovino v Rethymnu, vsak dan je tam, dela sama od 8 zjutraj do 22.30, vsak dan, brez premora vmes. Pa naj še kdo reče da so leni. Upam, da politika ne bo nikoli uspela uničiti duha ljudi, ne samo Grkov, kogarkoli.

Zato na koncu rečemo efharisto (hvala) Kreta, Grčija nas bo še videla....spomin na Kreto pa ne bodo samo slike in ta potopis, ampak tudi ena zvezdica več na nebu, ki bo pazila na nas.Read more