Thailand
Khlong Haeng

Here you’ll find travel reports about Khlong Haeng. Discover travel destinations in Thailand of travelers writing a travel blog on FindPenguins.

15 travelers at this place:

  • Day40

    T-Hailand calling

    November 20, 2016 in Thailand

    Es geht für uns weiter mit AirAsia von Singapur nach Krabi. Kristina hat leider nicht so viel Urlaub und so fliegt sie wieder zurück nach Deutschland. Sophie und Carlo erliegen dem Jetlag nach 1,5 stündigem Flug und so liegt es am Rest der Bande, Aonang zu erkunden. Rosi holt die Pooltücher und Jakob inspiziert diesen schonmal. Später holen sich allemann blaue Flecken in der Kinderrutsche.

  • Day43

    Koh Phi Phi

    November 19, 2017 in Thailand

    Wir wurden um 07.30 Uhr am Morgen abgeholt mit einem Mini Tuk Tuk wo schon total mit Leuten & Koffer/Rucksäcke überladen war. Wir mussten uns total reinquetschen damit wir Platz hatten 😂. Also ich der Schweiz wäre das Verboten gewesen und wir würden den Füherschein nicht mehr haben. Naja zum Glück waren wir nicht in der Schweiz sondern in Thailand. Kurz eingecheckt und schon waren wir auf dem Boot - überbucht mit Menschen und wir mussten draussen sitzen, zum Glück gong die Fahrt nur 2 Stunden. Auf dem Boot kamen schon eine Frau die Touren verkaufte🙄. Und wie wir sind haben wir natürlich eine Tour gebucht (was im nach hinein zu unseren Gunsten war. Auf dem Festland waren die Preise doppelt soch hoch😋). Wir haben die Tour gebucht für die Maya Beach etc. Den Maya Beach ist Weltweit bekannt, da hatte Leonardo di Caprio den Film Beach in den 2000 gedreht. Das mussten wir uns fast ansehen. Wir mussten um 14.00 Uhr wieder am Pier sein. Und so sind wir zuerst ins Hostel (Freedom Hostel - sah aus wie wie eine Mehrzweckhalle für Autos aus😂. Die Zimmer waren sauber und für 1 Nacht total ok aber nicht länger) unser Gepäck abladen und gingen Mittag essen.

    Um 14.00 Uhr fuhren wir zuerst zum Monkey Beach. War nicht so mein Ding. Ich glaube die haben die Affen 🦍 dort hingebracht für eine Touristen Attraktion. Zum Glück blieben wir nur 10 Minuten da. Wir fuhren weiter zu einem Schnorchelplatz, es war der absolute Wahnsinnnn😍. Das Wasser war so klar, dass wir schon alleine vom Boot aus die schönen und farbenfrohe Fische sehen konnten. Es war toll hier. Und danach fuhren wir endlich zum Maya Beach. Wir fuhren von hinten an zu der Insel. So mussten wir zuerst durch eine kleine Höhle laufen und durch einen kurzen Dschungel und so kamen wir von hinten zu dem Beach. Sagen wir mal so, ich denke der Strand war von über 10 Jahren schöner als jetzt. Er war immer noch schön aber ich war auf meiner Reise an schönere Strände als hier. Es war ok das wir ihn gesehen haben. Durch die Touris wurde er auch sehr „platt“ gemacht. Überall Müll trotz 400 Baht Extra Eintritt..
    Um 17.30 Uhr fuhren wir wieder zurück nach Koh Phi Phi (natürlich waren wir zuspät dran, da wir auf ein Pärchen warten mussten - die hatten einen Scooter Unfall und er hatte Stöcke da sein ganzer Fuss zerquetscht und blau war. Und sie hatte ein ganzes Bein total aufgeschürft. Wir haben nur mitbekommen das er anscheined mit dem Scooter gefahren ist und mit dem Handy gespielt hatte und sie hinten drauf war.. Naja die waren echt dumm). Endlich kamen die auch zurück zum Boot.
    Auf dem Meer sah man schon von weitem das es bald stürmen und regnen kommt. Kaum gesagt hatte es kurz vor dem verlassen des Boots so richtig hinuter geschüttet. Wir rannten zum nächsten Restaurant und assen dort was bis es fertig geregnet hatte. Nach dem Essen war dies auch so, aber die ganze Strasse war voll mit Hochwasser😵😵.

    Im Hostel angekommen, gingen wir kurz duschen und legten uns schlafen (was wir nicht konnten, da wir dumme Weiber im Zimmer hatten, die meinten sie müssten um Mitternacht das Licht ein und aus schalten und mega laut reden).
    Naja, trotzallem war es mega toll hier. Aber zum Glück blieben wir nur eine Nacht. Es reicht eigentlich auch nur einen Tagesausflug von einer anderen Insel zu machen. Es war einfach total überlaufen mit Menschen und man wird hier nur abgezockt.

    So und nun Gute Nacht Koh Phi Phi😴.
    Read more

  • Day19

    Plaže okrog Ao Nanga

    March 7, 2016 in Thailand

    Plaže... Ja plaže so fine, ni kej... :) Kamorkoli prideš se odpre nor pogled in ne moreš se odločit, kje je bilo lepše. Se pa začnejo malo ponavljati. To ne pomeni, da mi niso več všeč ampak da ko jih vidiš par, nimaš več potrebe, da bi hodil gledat še druge. Po moje, če bi lahko cel dan ležal na plaži, da bi mi čisto dogajalo, ker bi se počasi premikal iz ene na drugo in samo polezaval, sem kopal in karkoli se že počne na plaži. Ampak, ker ja z ne zdržim cel dan na plaži kaj šele več njih, me trenutno ne vleče več toliko po plažah... Je pa res, da se to lahko kmalu spet spremeni...

    So pa na slikah plaže, do katerih se v 10 minutah pride iz Ao Nanga s taxi boatom (Railay beach, Phra nang beach...) potem se da pa med njimi premikat peške. Aja, sončni zahod je pa iz mestne plaže Ao Nanga. Kr luštno... :)

    Ko sem gledal slike Tajske sem mislil da so te ogromne skale, ki štrlijo iz vode turistična atrakcija v samo nekaj zalivih, zdej pa vem da so povsod. Na celini, v vodi, v bistvu kamorkoli prideš...
    Read more

  • Day19

    Spalna ladja

    March 7, 2016 in Thailand

    In grem naprej proti celini. V turistični agenciji sem se dvakrat premislil in na koncu odločil za Krabi oz. bližnje mesto Ao nang. Najboljša opcija je bila spalna ladja, ki gre ob 21:00 iz pristanišča, pristane ob 5:30 in ob 6:30 naprej z busom.

    No kot vedno, sem si ladjo predstavljal precej bolj fensi kokr je pol bla... Nisem se še navadu, vsakič presenečen... :) Ko sem pršu gor sem se kr mal zgrozil, ker je zgledal kot da nalagajo živino... Plus moj ventilator ni delal in samo dveh oken se ni dalo odpret in eden je bil moj... Na koncu se je izkazalo, da se je vse lepo zracilo, ni bilo vonjav in zelo dobro sem spal tako da mi je blo kar žal, ko smo že eno uro prej prišli v pristanišče ob 4:30. V pristanišču pa prva natega... Ko smo se vkrcavali na ladjo so nama vzeli obe karti, za ladjo in bus in čeprav sem nekaj protestiral me je bejba kr ignorirala jst pa nisem bil dovolj tečen, čeprav se mi je zdel sumljiv. Pa kolega s katerim trenutno potujem je tud reku, sej je ok, na bus itak vse spustijo... Ja niso naju... :) Po prerekanju in totalnem mutenju bejbe, ki nas je sprejela, kjer je blo totalno jasno, da točno ve kaj se dogaja oz. je bla verjetno tudi notri v nategi, sva kupila še eno karto za bus kar je men totalno dol visel, ker je blo to manj kot sem prejšnji dan dal za zajtrk in kavo, kolegu je šlo pa čist na živce in skor ni hotu kupit še ene karte... No, za dodatnih 6 eur sva prišla tja kamor sva bila namenjena...Read more

  • Day22

    Tiger cave temple

    March 10, 2016 in Thailand

    Da greva v Krabi sva se z Evanom odločila šele v turistični agenciji, prej so bli plani drugačni... Tko da ko sva prišla sem, nisva mela 3 čistih kaj sploh pogledat. Tko da Tripadvisor in Top activities, kjer je na 1. mestu Tiger cave temple. Še en tempelj? Pa dobr... Rentava motor in se odpeljeva. Na začetku nič posebnega, si mal razgledujeva potem pa stenge in tabla: 1237 stopnic do vrha. Greva? Ja itak... Povsod pa table "Bring your water", najina voda pa tok daleč... Pri motorju, vsaj minuto stran... :) Ampak valda so to table za stare svabe, ne pa za naju mladca... Valda bova odpicila teh neki steng, sred dneva v 30+, brez da bi rabla vodo... Valda... :)

    Ja umrl sem... :) Sicer sva res gor prišla brez ustavljanja ampak sva bla konc. Še dobr da je vmes stala ena prijazna punca, ki je kupila mal več vode in prinesla mal več slamic pa ponudila par požirkov, ki sem jih tok krvavo rabil...
    Stopnice so oštevilčene in ko prideš na vrh ugotoviš da jih je 1300 tko da sem bil nategnjen... Če bi vedu, da jih je 1300 ne bi šel... :) Na srečo ali nesrečo, pa te čaka tudi pitna voda...
    Na srečo zato, ker je tok prav prišla, da ne znam opisat, spila sva jo ogromno... Na nesrečo, ker predvidevam, da imam zaradi te vode zdaj čas tole pisat saj sem fasu totalno drisko z visoko vročino tko da bom v Ao Nangu namesto predvidenih 2 dni vsaj 4, verjetno pa še kaj več saj ne izgleda, da bi se stanje kaj izboljševalo... Sicer Evan-u ni nič tko da obstaja možnost, da ni bila voda, ki naj bi šla čez neke filtre, ampak mrzla riba, ki sem jo jedel na food marketu... Nima veze, neki je blo in zdaj sem na rehabilitaciji. Na srečo sem v zelo finem hostlu, v sobi z dvema pojstlama in klimo, čisto poceni... Tko da bom pa zadnjo sezono House of cards zloudal, sem videl da je bila objavljena in šel še na kakšno masažo nog, ki jih po tistih stengah konkretno čutim...
    Read more

  • Day14

    Den 4 zlty pokemon v horucich pramenoch

    December 22, 2016 in Thailand

    Na dnes sme naplanovali celodenny motorkarsky vylet k Hot spring waterfall a Emerald pool a kedze po vcerajsku som sa uz necitil ako ten truhlik motorkar z filmu "Policajna akademia", tak uz to slo na tej motorke o dost lepsie a prelomili sme aj nejake osobne rychlostne rekordy (80kmh ;), pri ktorych som si uz nebol isty, ci mi tu prilbu nesfukne z hlavy.
    Tento vylet ponukaju mieste cestovne kancelarie.
    My sme si ho zorganizovali sami na pozicanych motorkach a tak sme nie len usetrili kopu penazi, ale aj sa dobre zabavili.
    Uz cestou tam nam striedavo kropilo/prsalo a obcas to uz bolo trapenie. Nastastie sme objavili predajnu anasov a uz samotne cistenie a zdobenie kupeneho ananasu predavackou bolo pre nas take divadlo, ze sa to urcite vyplatilo. Za ananas sme dali smiesnych 20bht (cca 0,5 eur) uz aj s ocistenim a nakrajanim. Vidiet ako sa vyraba ananas so stopkou a vyfrezovanym zavitom bol zazitok.
    Neskor sme popri ceste videli ananasy aj po 5bht ;), ale radost z nasho povodneho ananasu (ako sa ukazalo predsa stale draheho) nam to uz nezobralo.

    Samozrejme sme s motorkami nezabudli pobludit...

    Neskor sme konecne nasli Hot Springs waterfall, co bo akysi potocik pretekajuci cez les (v ponimani thajsky les). Potocik bol vsak napajany horucim pramenom, takze mal dobrych 50stupnov. Voda z neho sa odvadzala do roznych prirodnych bazenikov (upravenych kamenmi a pod.), kde sme sa vykupali, ale pokracovala aj smerom k vodopadu, ktory tvorilo viac teras, kde sa dalo dobre zakliesnit a uzivat si horucu vodu. Vsetko zakomponovane v takej civilizovanejsej dzungli s roznymi chodnickami a mostikmi medzi roznymi castami.

    Po navrate z Hot springs som si kupil kokteil, do ktoreho sa vlozil lad a vsetko mozne ovocie a cele sa to rozmixovalo. Bolo tov velmi dobre aj ked som tym riskoval, ze nestihnem dobehnut na zachod. Malo to snad 3 stupne.

    Stadial sme sli k Emerald pool, co je viac prirodnych bazenov (jazierok) s rozne krasne sfarbenou a tiez teplou (ale uz normalne, nie horucou) vodou poprepajanych potocikmi, dokonca mociarmi, ktore napodiv vyzeraju az rozpravkovo a roznymi sceneriami zahrnujucimi vsetky mozne dzunglove rastliny (kvety ako v obyvacke, len asi v 5 az 10x vacsom vydani). Toto vsetko poprepajane chodnickami s celkovou dlzkou do 3km. Velmi pekne.

    Cestou sme este na ceste stretli prave thajske prasa, miliardu psov a cca jednu kravu. Asi 4 az 5x sme presli velku krizovatku na cervenu, ale inak dnes ziadne extra porusenia ;)

    Po Emerald poole sme sa rozhodli kupit si pravy kokos so slamkou. Nikomu okrem Danky to nechutilo a ona to pre zmenu nevladala vypit cele. V miestnej restauracii sme vyskusali dalsie speciality. Ja som si dal Papaya salat, len sme nevedeli identifikovat, co to presne ta papaya je a kde je v tom salate, co mi prisiel ;)

    V podstate sa da povedat, ze si zaciname uzivat gastronomicku dovolenku a kazdy den gradujeme, kde az sa da zajst. Zatial nikto nebehal na zachod. V tomto trende sme pokracovali aj na miestnom trhu, kde sme si dali kukuricove gofry ;) - boli fakt dobre, kupili sme zas dake specialne jablka ake u nas neexistuju a este miniveceru (radovo za 65eurocentov), ktora vsak nebola nic extra.

    Co ma na trhu zaujalo okrem toho, ze tam mali milion ryb a morske prisery bolo, ze tam predavali aj slepacie vajicka - krasnej sytej ruzovej farby...

    Danka a Tomco este vecer okusili thajsku masaz.

    Zajtra hned rano ideme vratit motorky. Vysantili sme sa, uzili, netreba pokusat osud...
    Read more

  • Day15

    Den 5 dvaja zlti pokemoni

    December 23, 2016 in Thailand

    Idem spat a zrazu co si nevsimnem? Danka nejakym sposobom na nasu zaclonu pristipcovala obe zlte ponca a tymto sposobom ich susi (pod klimou). Vonku je tak vlhko, ze nevyschne nic.
    Pokemoni ma prenasleduju este aj v spanku...

  • Day16

    Den 6 vianocna vecera

    December 24, 2016 in Thailand

    Rozhodli sme sa este ist sa niekde najest a vynimocne sme si dali aj polievku aj druhe jedlo (vacsinou to nezvladame). Vosli sme do nam neznamej restauracie s celkom akymi takymi akceptovatelnymi cenami (v praxi o nic lepsie ako u nas).

    Ako sme neskor zhodnotili ta restauracia sa mohla volat u dvoch pribrzdenych chaotikov, alebo ako zhodnotil Tomco - Pat a Mat vo vyssej verzii...
    Az neskoro sme pochopili, ze sa jedna o chlapsku restauraciu (2ja casnici a kuchar) a tak to aj podla Danky vyzeralo.

    Narehotali sme sa neskutocne. Este teraz ako to pisem sa nemozem ubranit slzam z toho rehotu. Jeden casnik snazivy, ale ani slovo po anglicky a polepetko na druhu. Druhy perfektna anglictina, ale behal tak rychlo, aby vsetko stihol (okrem nas bol v restauracii iba jeden stol o dvoch ludoch), ze nasledne skoro zinfarktoval - musel si sadnut na zem a kriesit sa. Pripadne bol taky zostresovany z toho, ze sa na neho ozvali dvaja ludia naraz a nevedel komu skor odpovedat, ze sa musel otocit, zopar krat sa nadychat, aby ho zas nekleplo ;)
    Gol bol, ked sme objednavku robili z obrazkoveho cenniku, takze si Tomco objednal nieco s ryzou (kopka ryze jasne viditelna na obrazku). Casnik mal otazku, ci to chce s ryzou, to uz zas nechapal Tomco, ked tam bola ako sucast jedla. Nakoniec casnik, ktory to jedlo poznal len podla obrazku (lebo nazvy boli v anglictine) pocudovane zhodnotil, ze ten obrazok, na ktory sa uz hodnu chvilunpozera vlastne ryzu obsahuje.
    No a takto to pokracovalo... Danke zabudli doniest polievku, Tomco mal jedlo pred sebou, ale nedoniesli mu pribor no komedia na tretiu...
    Nakoniec, ked si uvedomili chybu boli z toho tak vyklepkani a v zachvate ospravedlnovania, ze nas z toho zase len chytal huronsky smiech.
    Hlavne Danka ma problem s tym, ze ked sa dostane za urcitu hranicu smiechu, uz je nezastavitelna.

    Nakoniec toho nanosili tolko, ze sme to nevladali zjest a okrem mojej polievky asi nikomu ani nic nechutilo, aj ked treba povedat, ze to bola zmes roznych vyraznych chuti, len nam asi nepadla. No a moja polievka bola chvilami stiplavejsia ako vcerajsie maximalne pre mna na mieru ostiplavene jedlo.

    Najhorsie bolo, ze toho bolo tak vela, ze aj ked nam nechutilo, prezrali sme sa ako prasce, takze z vecere rovno na wcko...

    V kazdom pripade bol to sialeny zazitok, aj ked nie kulinarsky...

    Len pre nacrt, co bolo nase stedrovecerne menu:

    Kari polievka s kokosovym mliekom a roznymi serepetickami
    Zelena kari kuracia polievka so zemiakmi a kadejakymi serepetickami
    Nudlova kuracia polievka s kadejakou travou a serepetickami
    Thajske narodne jedlo Pad thai kai - ugrilovane rezancospagety s kurcatom
    Dake kuracoryzovozeleninove cosi
    Read more

  • Day17

    Vajcomaster

    December 25, 2016 in Thailand

    Vajcomaster ako sme ho spolocne pomenovali bol jeden z ludi zamestnanych v hoteli, v ktorom sme byvali v Ao Nang (kedze je to rodinny hotel, pravdepodobne nejaky manzel recepcnej a pod.).
    Tento cloviecik vid. fotka si zasluzi samostatny prispevok, nakolko nas neskutocne zaujal svojou rannou funkciou v hoteli a svojou vasnou k tejto funkcii.
    V skratke to bol clovek, ktory sa kazdy den postavajuc za plynovym garden sporakom spytal nas prichadzajucich na ranajky, ci chceme omeletu, prazenicu, alebo volske oko. Uz samotna otazka v jeho thajskej anglictine sa v prispevku neda popisat, ale prvy den sme pochopili len omeletu a chvilu nam trvalo pochopit prazenicu. Volske oko sme rozdekodovali az po troch dnoch.

    Nasledne s 200percentnou zanietenostou, ako keby ovladal zakladne packy v atomovej elektrarni sa pusta do vyroby jednoho z troch tychto unifikovanych produktov. Pri tom nevyboci pohladom od panvice...

    Skusil som sa vcitit do jeho dolezitej funkcie, ktoru dostal od zvysku osadenstva hotela (vsetci zamestnanci okrem neho su zeny). Dali mu nieco, co bolo na hranici jeho schopnosti (podobne by som to zvladal ja), ale on pri sustredenosti prekracujucej maximum sa snazi vyprodukovat 100percentny produkt. Vyzera, ze ho nemoze nic vyrusit, lebo to by narusilo zlozite myslienkove postupy, ktore sa musia udrzat pri vyrobe tak zlozitych produktov - to dokazem z vlastnej skusenosti pochopit.

    Okolo vajcomastera je navyse rozlozenych milion produktov svedskych stolov. To si on vsak nema cas vsimat. Cokolvek, co sa deje mimo panvice je uloha niekoho ineho, to on nemoze zvladnut, lebo by musel mysliet na dve veci naraz a to by vyslednemu produktu neprospelo. Ak dojde nejaky iny produkt tesne vedla vajcomastra, musi sa o to postarat niekto iny, to uz je mimo jeho hlavnej a dostatocne vytazenej vajcofunkcie.

    Uz sledovanie s akou preciznostou a zanietenim dokaze rozbijat vajicka, niekolko krat za sebou zapalovat nezapalitelny gril, ci dennodenne preklepkavat navlhnutu solnicku vo vas vytvara pocit, ze tento clovek nerobi nieco ako robot, ale vklada do toho vsetky svoje schopnosti.
    Vajcomaster je zaroven max. usluzny a usmievavy, hlavne vsak v ramci svojho vajcorajonu.

    V kazdom pripade je to postavicka, ktora nam prvych 5 dni sprijemnovala ranajky a bez toho, aby povedala nieco viac ako svoje 3 slovicka (prazenica, omeleta, volske oko) nas dokazala naozaj zaujat. Inak by sme mu tiez neudelili taky vazny titul ako "Vajcomaster".

    P.S. foto nic extra, lebo bolo fotene tajne
    Read more

  • Day15

    Den 5 Chicken island a naj plaz

    December 23, 2016 in Thailand

    Dnes sme si objednali vlastnu longtail boat s vodicom na vylet na Kuracie ostrovy.

    Longtail boat, alebo dlhochvosta lod je cca 10m dlha drevena stabilne vyzerajuca barka pre max az cca 10 ludi plus vodic. Je pohanana motorom, ktory by si zasluzil vlastny prispevok. Je to nieco ako o dost vacsia kosacka (cele to ma cca 5m), ktorou sa toci podobne ako privesnym motorom. Tym, ze je to ovela vacsie a tazsie, tak len ta packa ma asi 1,5m. Srdcom je buracajuci diesel vytiahnuty z neviem coho o sile mozno aj 50 a viac koni, ktory je cely odkrytovany, takze sa tam tocia rozne kolieska, kladky, vedu tam rozne kabliky, hadicky, trubky a pridavanie plynu sa ovlada snurkou, ktora nema daleko od snurky do topanok. Cela konstrukcia je samozrejme patricne zhrdzavena. Zahadne to startuje na prvu supu a vzhladom na system ako je to urobene sa s tym da lod perfektne ovladat a dokonca prechadzat cez rozne lana vo vode spajajuce bojky a pod. (kosacka sa v tu chvilu jednoducho vyklopi z vody).

    S touto sifou a kapitanom v podobe nejakeho mladeho a ukrutne cierneho Thajcana obleceneho v ruzovych trenirkach so srdieckami sme sa vybrali k prvemu zo styroch ostrovov, ktore sme mali navstivit.

    Hned po vyjazde sme pochopili (kedze pocasie nebolo prave naj, zamracene, fukalo, vlny), ze pocit stability si na tej lodi urcite neuzivame a ze vacsina lode je po celu plavbu pod palbou vodnej trieste. Kym sme pristali na ostrove boli sme do nitky mokri. Nedalo sa ani poriadne fotit.

    Minutu po pristani sa samozrejme spustil dazd. Nastastie netrval dlho, stihol vsak zapricinit to, ze sa nam na plazi zase objavil maly zlty pokemon (Danka v zltom prsiplasti).

    To co sme v tej chvili este nevedeli bolo, ze prvy ostrov (zo styroch, ktore sme mali navstivit) boli vlastne uz 3 ostrovy (ako nespojite by sme ich asi povazovali za prilivu, ale my sme tam boli za odlivu). To samozrejme neskor viedlo k tomu, ze sme chceli od Thajcana, aby nas odviezol na 4 ostrovy a nie na dva, ked sme si to zaplatili... Ten nam samozrejme nerozumel ani slovo. Jedine co vedel po anglicky bola fraza "one o clock", ktoru vyslovoval vzdy po pristati na plazi svojim unikatnym thajskym prizvukom a ktora v skutocnosti v jeho ponimani znamenala, stretneme sa o hodinu.

    Jediny, kto povazoval za nutne si na jemnom a konecne bielom piesocku nechat topanky (obuv do vody) bola Danka. To sa jej bohato vratilo v tom, ze pri nasom prvom kupani v mori aj cez topanku stupila na jezka, alebo nieco podobne. Nastastie bez nasledkov, okrem docasne bolavej nohy.

    My s Tomcom sme topanky nemali, takze nase prve kupanie skoncilo dokrvavenymi nohami ;) To je tak, ked sa nemozeme kupat normalne, ale musime liezt az neviem kde, aby sme mali unikatnu plaz pomaly sami pre seba... V kazdom pripade ziaden zralok nic neucitil.

    Vylet na dalsi (v ponimani kapitana 4ty, v nasom ponimani este len druhy ostrov) trval len kratko a ostrov, pokial si odmyslim ludi a stavby a bordel atd. bol naozaj velmi pekny. Samozrejme sa na ostrove spustil dazd (skor jemne mrholenie), ktory trval cca minutu a... zas zlty pokemon.

    Potom este vylet na dalsiu plaz (ktoru sme my povazovali z treti ostrov, ale v skutocnosti sa jednalo o Phra nang bay vraj jednu z 10tich najkrajsich plazi na svete.
    Nie som si isty, ci si tento fakt Tomco a Danka vsimli... Iste vsak je, ze aj ked kuracie ostrovy boli krasne, tak toto bol zrazu uplne iny level. Plaz obkolesena vysokymi kolmymi vapencovymi utesmi a z vody vytrcajuce vysokanske kolmostenne skalne brala. Zabery, ktorymi je typicke Thajsko vo svete, ale ktore sa daju vidiet len v provoncii Krabi.

    V skutocnosti to presne podla planu (ktory sme my pochopili az neskor, dovtedy sme si mysleli, ze nas Thajcan oklamal) bola nasa posledna zastavka s jaskynou.
    Thajcan nam vsak neprezradil co a jak a tak sme si ju nevsimli, pritom bola velmi velmi dolezita a velmi velmi blizko. Mozno sa tam este vratime.
    Jedna sa totiz o jaskynu, kde stroskotala indicka princezna a zeny tam nosia penisy (vacsinou vyrezavane z dreva) roznych velkosti (aj 1,5m vysoke), ktore im maju zarucit plodnost...
    A tuto "duchovnu" zalezitost sme my premeskali ;)

    Zato sme sa s Dankou rozhodli oboplavat vysokanske bralo, aby sme sa dostali k zaujimavym zaberom. Po tom ako som zacal plavat jednou rukou a v druhej som nad vodou drzal mobil chytil Danku taky zachvat smiechu, ze som sa mohol aj utopit ;)
    Cely projekt trvajuci asi pol hodinu bol uplne zbytocny, nakolko po odchode z plaze presne tadial presiel Thajcan s nasou lodou a spomalil, aby sme si mohli urobit viac fotiek. Kedze ja som sa tam skveral po dakych skalach, koraloch, neviem com, vysledok uz dokrvavene obe nohy. Stipalo to riadne v tej slanej vode a doteraz sa mi tazko chodi ;)

    Vylet sme ukoncili na nasej plazi a zamyslame sa ci ideme na nieco podobne aj zajtra. Je to dost drahe a my si nie sme isti pocasim... Uvidime...
    Ps foto su o nicom, ale naj fotky robi Tomco a k tym ja nemam rychly pristup
    Read more

You might also know this place by the following names:

Khlong Haeng, คลองแห้ง

Join us:

FindPenguins for iOS FindPenguins for Android

Sign up now